Začetek mandata vlade 2022–2026 na področju jedrske energije ni obetal veliko. Zaznali smo pomanjkanje politične volje in vrstili so se očitki o zavlačevanju projekta JEK2. To je problematično, saj jedrski projekti zahtevajo desetletje ali več priprav, stabilno strateško usmeritev in pravočasne odločitve. Brez tega država tvega izgubo energetske varnosti, večjo odvisnost od uvoza ter dražjo in manj zanesljivo oskrbo z elektriko. Čeprav začetek ni bil spodbuden, pa lahko ob koncu mandata prepoznamo 3 pomembne korake naprej.

Evropsko jedrsko združenje NuclearEurope je predstavilo akcijski načrt, s katerim želi pospešiti vlaganja v jedrsko energijo v EU. Dokument poudarja, da bo jedrska energija ključna za razogljičenje, stabilno oskrbo z energijo in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Pogoj pa je ustrezna politična in finančna podpora. 

Ob bližajočih se državnozborskih volitvah so nas zanimala stališča političnih strank do aktualnih vprašanj jedrske energije. Gre za stališča, ki bodo v naslednjem mandatu vlade pomembna. Oblikovali smo jih v 8 trditev. Preverite, kaj so nam povedali.

Umanotera in Mladi za podnebno pravičnost so 3. marca 2026 objavili analizo stališč političnih strank pred volitvami, v kateri med drugim ocenjujejo tudi, kako stranke pristopajo k energetiki in tudi k projektu JEK2. Opozarjamo, da je podlaga za presoje v delu močno ideološko obarvana, ne upošteva tehnološke nevtralnosti in poenostavlja kompleksna energetska vprašanja. Tak pristop vodi do napačnih ali zavajajočih zaključkov o tem, kaj jedrska energija dejansko pomeni za energetski sistem Slovenije.

V zadnjih dneh so nekateri mediji poročali o poškodbi zaščitne strukture v Černobilu z zaskrbljujočimi, mestoma celo alarmističnimi poudarki. Toda kaj ta informacija v resnici pomeni? Gre za nevarnost za okolje in ljudi? Ne. Gre predvsem za tehnično vprašanje, ki zahteva sanacijo, ne pa strahu. Poglejmo dejstva.

Evropska komisija je potrdila obsežen paket državne pomoči za gradnjo in obratovanje prve jedrske elektrarne na Poljskem. Poljski projekt je vreden okoli 42 milijard evrov in bo ključnega pomena za razogljičenje države, ki je svoje elektrogospodarstvo utemeljila na premogu. 

Podporniki jedrske energije smo začudeni nad izjavo nekaterih nevladnih organizacij, ki ponovno širijo neresnične trditve o projektu drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2). Njihove navedbe o "nelegitimnem nadaljevanju postopkov" in "pomanjkanju podatkov" ne držijo in kažejo predvsem na zavestno ignoriranje dejstev ter strokovno podprtih informacij, ki so javno dostopne že več kot leto dni.

Z jasnimi pravili, finančno podporo in politično stabilnostjo Švedska ustvarja razmere, v katerih se jedrska energija lahko razvija. Medtem ko številne evropske države (tudi Slovenija) še razpravljajo o "če", Švedska že deluje po načelu "kako in kdaj".

Sodišče EU je 10. septembra 2025 odločilo, da je Evropska komisija ravnala zakonito, ko je jedrsko energijo (in pod določenimi pogoji tudi plin) vključila v evropsko taksonomijo trajnostnih naložb. S tem je zavrnilo pritožbo Avstrije, ki sodi med najglasnejše nasprotnike jedrske energije v Uniji.

Po rešitvi spora glede intelektualne lastnine med korejskim KHNP in ameriškim Westinghousom se odpirajo vrata novemu sodelovanju na področju jedrske energije. Možno je celo oblikovanje skupnega podjetja, ki bi ciljalo na rastoči trg v ZDA in Evropi.