Jedrska varnost je prednostna naloga jedrskih elektrarn. Ta se nenehno izboljšuje in je pod nadzorom neodvisnih domačih in mednarodnih strokovnih organizacij. Z izboljševanjem varnostnih mehanizmov se stopnja varnosti jedrskih elektrarn neprestano povečuje in je v tem trenutku višja kot kadarkoli prej.

Posebno vlogo ima varnostna kultura, ki je vgrajena v celotno jedrsko industrijo. Odraža se v številnih programih in delovnih procesih ter v sistematičnem in nenehnem usposabljanju zaposlenih.

Sodobne jedrske elektrarne so zavarovane z debelim železobetonskim bunkerjem, imenovanim zadrževalni hram. Ta struktura skrbi, da tudi v primeru najhujših možnih nesreč, elektrarne ne predstavljajo nevarnosti širši okolici.

Ljudje znamo nevarne reči narediti zelo varne. Tako kot nas ni treba biti strah letenja z letali, nas tudi ni treba biti strah jedrske energije. Potovanje z letali je najvarnejši način transporta, današnje jedrske elektrarne pa predstavljajo najvarnejši način proizvodnje električne energije.

Ne. Nasprotniki jedrske energije izrabljeno jedrsko gorivo načrtno prikazujejo kot odpadek, čeprav ga večina jedrskih držav ne klasificira kot odpadek. Izrabljeno gorivo je strateška zaloga.

Posamezni gorivni elementi preživijo v jedrskem reaktorju le dva gorivna cikla (3 leta). V tem času sprostijo le 4 % svojega energetskega potenciala. Zato je izrabljene gorivne elemente možno reciklirati in ponovno uporabiti v reaktorju. V izrabljenih gorivnih palicah v NEK je npr. dovolj urana in plutonija za 60 let obratovanja elektrarne.

V tem trenutku je svež uran še dovolj poceni, da recikliranja ne izvajamo, a nekatere države to že počnejo.

Imamo vso tehnologijo in znanje, da izrabljeno gorivo ponovno uporabimo in izkoristimo ves potencial urana. To sicer zahteva nadaljnjo rabo jedrske energije še naslednjih nekaj stoletij, kar pa je v resnici tisto, kar moti protijedrske aktiviste in zaradi česar so si lažni argument odpadkov sploh izmislili.

• Spoznajte osnove o radioaktivnih odpadkih.
• Preberite več o izrabljenem jedrskem gorivu in recikliranju.

Jedrske elektrarne pripomorejo k hitremu in trajnemu zniževanju izpustov CO2 - tudi zaradi svoje velike zanesljivosti. Ne glede na to, ali sije sonce ali je nevihta ali pada dež, nam cepitev atomskih jeder zagotavlja električno energijo ves čas.

Noben drug vir energije ne omogoča, da bi elektrarne delovale brez izpustov CO₂ in hkrati proizvajale električno energijo s tako visoko zanesljivostjo.

Francija je z gradnjo jedrskih elektrarn drastično zmanjšala odvisnost od fosilnih goriv. V 29 letih so zgradili kar 58 reaktorjev. Podobno se je zgodilo Švedski, ki je v 15 letih zgradila 12 jedrskih reaktorjev, močno znižala izpuste CO₂, podvojila proizvodnjo elektrike, zaradi česar je zaživela ekonomija, gospodarska rast pa se je povečala za 50 %.

Gre za uspešen in preizkušen model razogljičenja, ki ga je možno zelo enostavno ponoviti. To v tem trenutku dokazuje Kitajska.

Počasnost nove jedrske industrije v Evropi je izključno posledica preteklih političnih in nikakor ne tehničnih omejitev.

Če bi jedrska energija res bila najdražji vir energije, se nobena država ne bi lotevala novih jedrskih projektov.

Dejstvo je, da je najdražja energija tista, ki je ni, ko jo potrebujemo. Jedrske elektrarne so zanesljive proizvajalke energije in krepijo energetsko neodvisnost posameznih držav.

Kitajska in Indija aktivno delata na potrojitvi lastnih jedrskih kapacitet, o novih jedrskih elektrarnah razmišljajo celo afriške države.

Egipt, Turčija, Združeni arabski emirati in številne druge države so kljub obilici sončne energije vseeno izbrale jedrsko energijo kot ključni stabilni vir energije, ki bo pomagal držati električno omrežje pri življenju ves čas.

V EU in ZDA je v zadnjih desetletjih res bilo izpeljanih nekaj jedrskih projektov s slabo ekonomiko, za kar se lahko v prvi vrsti zahvalimo politiki, ki je zanemarila jedrsko industrijo in podpore raje usmerila v obnovljive vire in plin.

Serijska proizvodnja in ugodni viri financiranja so tisto, kar bo pocenilo jedrske elektrarne tudi na zahodu.

Švedska, Francija, Češka, Nizozemska, Poljska, Madžarska, Bolgarija in Romunija so pripravile načrte za gradnjo več 10 novih jedrskih elektrarn, EU pa je že potrdila okvir za financiranje novih jedrskih projektov.

Vsi energetski viri na nek način posegajo v okolje in naravo, a jedrska energija najmanj.

Termoelektrarne sproščajo CO₂ in zahtevajo ogromne količine fosilnih goriv. Hidroelektrarne potopijo velike površine za potrebo akumulacije. Vetrnice in sončne celice zavzemajo ogromne površine in posegajo v naravno in kulturno krajino.

Veliko škodo ustvari tudi rudarjenje vseh materialov, ki jih potrebujejo tehnologije t. i. zelenega prehoda.

Jedrska energija je v primerjavi z vsemi drugimi tehnologijami veliko bolj učinkovita, saj ima jedrsko gorivo izjemno energetsko gostoto. Ena tabletka urana ima toliko energije kot tona premoga. Posledično lahko jedrske elektrarne proizvajajo ogromne količine energije na izjemno majhnem prostoru, za vse to pa je potrebna minimalna količina materiala.

Jedrske elektrarne imajo tudi dolgo življenjsko dobo, saj lahko ob primernem delovanju delujejo do 80, morda celo do 100 let. To je nekajkrat dlje od večine drugih nizkoogljičnih tehnologij, ki potrebujejo pogostejšo zamenjavo komponent in so veliko bolj materialno potratne.

Preberite več o tem