Švica: jedrska energija je sistemsko cenejša
Na ključno vprašanje – iz katerih virov bodo do leta 2050 dosegli nične izpuste, imajo Švicarji pripravljena dva realna scenarija.
Prvi scenarij je, da se dolgoročno zagotovi delovanje jedrskih elektrarn Gösgen in Leibstadt ter razliko do potrebne elektrike zagotavlja s pomočjo sončne in vetrne energije.
Drugi scenarij v celoti predvideva pridobivanje elektrike iz hidroelektrarn ter iz nezanesljivih obnovljivih virov - 90-odstotno iz sončnih, preostanek pa iz vetrnih elektrarn.
Oba scenarija sta za Švico izvedljiva. Po ugotovitvah v poročilu Agencije za jedrsko energijo (NEA) je scenarij z jedrsko energijo in dodanimi obnovljivimi viri energije sistemsko cenejši od scenarija, ki temelji zgolj na vodni, sončni in vetrni energiji.
Izvedljivost drugega scenarija temelji na rezervoarjih vode in črpalnih elektrarnah ter dobri energetski povezljivosti s sosednjimi državami. Hkrati pa pri NEA opozarjajo, da ta scenarij predstavlja tveganje za zanesljivo oskrbo z elektriko švicarskih gospodinjstev in industrije.
Leta 2016 so Švicarji na referendumu zavrnili predlog o omejenem roku delovanja jedrskih elektrarn. Že leto pozneje pa so izglasovali odločitev, da ne bodo gradili novih jedrskih reaktorjev.
Viri švicarske elektrike (2021) | V odstotkih (%) |
Vodni rezervoarji in črpalne elektrarne | 34,97 |
Jedrske elektrarne | 28,97 |
Hidroelektrarne | 25,97 |
Odpadki | 4 |
Sonce | 4 |
Termoelektrarne in kogeneracije | 2 |
Veter | 0,1 |
Vir: NEA