Novi japonski tlačni lahkovodni reaktorji bodo grajeni po zadnjih tehnoloških in varnostnih standardih. Nadomestili bodo 20 obstoječih v razgradnji.
Za stare reaktorje, večina jih je starejših od 30 let, pa imajo Japonci drugačen načrt:
- Reaktorjem, ki so stari 40 let, se ob strogih varnostnih zahtevah še za 20 let podaljša življenjska doba.
- Zagnali bodo čim več reaktorjev v mirovanju.
- Podaljšali bodo življenjsko dobo tistim, ki presegajo trenutno 60-letno mejo delovanja, saj se jim ne bo štela doba v mirovanju.
Leta 2020 je proizvodnja jedrske energije predstavljala le okoli 7 % celotne proizvodnje električne energije v državi. Če želijo Japonci do leta 2050 pridelati 20 – 22 % elektrike iz jedrske energije, za to potrebujejo 37 – 50 delujočih reaktorjev.
Rekordna podpora ponovnemu zagonu jedrskih reaktorjev
Prvič po nesreči v Fukušimi marca 2011 se je zgodilo, da tudi prebivalci Japonske v večji meri podpirajo ponovni zagon jedrskih reaktorjev. V letni raziskavi, ki jo izvaja Asahi Shimbun, je 51 % vprašanih izrazilo podporo ponovnemu zagonu. 42 % pa se ne strinja z zagonom.
Vir: Asahi Shimbun
V anketi je 81 % anketirancev povedalo, da čutijo večje breme naraščajočih stroškov energije po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022. Tudi to je bil dejavnik za večjo podporo ponovnemu zagonu reaktorjev.
Hkrati pa je anketa tudi pokazala zelo tesen rezultat glede gradnje novih japonskih reaktorjev. 45 % anketirancev podpira gradnjo novih reaktorjev, medtem ko jih 46 % nasprotuje.
Slovenija ima v energetskem dovoljenju, ki ga je država julija 2021 podelila Gen energiji, predviden nov tlačni lahkovodni tip jedrskega reaktorja. Nazivna moč je predvidena na 1.100 megavatov (MW). Elektrarna naj bi bila lokacijsko ob Nuklearni elektarrni Krško (700 MW) na obrobju Krškega. Obstoječa jedrska elektrarna ima dovoljenje za obratovanje do leta 2043. Odločitev o morebitni gradnji druge elektarne (JEK2) bo sprejeta v prihodnjih letih po javni razpravi, dokončno tudi na referendumu.
