Na ravni Evrope bo do jasne opredelitve o jedrski energiji moralo priti v letu in pol. Leta 2025 se namreč tretjina trenutno delujočih jedrskih reaktorjev v EU bliža koncu svojega življenjskega cikla.
Jedrske statistike v EU
V EU trenutno skupaj deluje 101 reaktor v 12 od 27 držav članic, in sicer v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, v Španiji, Franciji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Romuniji, Sloveniji, na Slovaškem, Finskem in na Švedskem.
Jedrske elektrarne v EU so leta 2021 proizvedle 25 % celotne proizvedene električne energije, leta 2022 pa 22 %. Več kot polovica je bila proizvedena v Franciji.
V nasprotju s splošnim trendom EU je med letoma 2006 in 2021 7 držav povečalo proizvodnjo jedrske energije:
- Romunija, katere proizvodnja jedrske energije se je začela šele leta 1996 (+100,4 %),
- Madžarska (+18,8 %),
- Češka (+18,0 %),
- Nizozemska (+10,4 %),
- Belgija (+7,9 %),
- Finska (+3,0 %) in
- Slovenija (+2,9 %).
V istem obdobju so preostale države (vključno z glavnimi proizvajalkami) zmanjšale proizvodnjo jedrske električne energije.
- Nemčija je zabeležila največji upad (-58,7 %), sledile so ji
- Švedska (-20,9 %),
- Francija (-15,7 %),
- Bolgarija (-15,4 %),
- Slovaška (-12,7 %) in
- Španija (-5,9 %).
3 države članice, ki so imele delujoče reaktorje, a so popolnoma opustile jedrsko energijo za proizvodnjo električne energije, so: Italija, Litva in Nemčija.
Na spodnji sliki so z rumeno prikazane z evropske države z delujočimi jedrskimi reaktorji in z reaktorji, ki so v gradnji. Zadnja je iz te družbe izstopila Nemčija, ko je ugasnila zadnje 3 delujoče reaktorje. Če vas zanima, kako je Nemčija ugašala svoje jedrske reaktorje in kaj bi bilo, če jih ne bi, preberite članek "Bi se Nemci lahko izognili zimskim težavam?"
Katere države so ZA in katere PROTI jedrski energiji?
Evropska komisija za spodbujanje razogljičenja predvideva več kot 90 milijard evrov subvencij ter postopkovne poenostavitve za vključene tehnologije. Jedrska energija za zdaj žal ne igra pomembne vloge v tem načrtu, čeprav dokazano pripeva k razogljičenju elektroenergetskih sistemov. V zadnjih predlogih Evropske komisije so sicer vključeni tudi mali modularni reaktorji (SMR), vendar trenutno te tehnologije še niso komercialno dostopne. Medtem več držav članic načrtuje gradnjo velikih jedrskih elektrarn, da bi zagotovile potrebno energetsko oskrbo in dosegle razogljičenje. Dostop do evropskih sredstev bi bil nedvomno dobrodošel za vse države, ki se lotevajo naložb v jedrsko energijo.
Francija, jedrska velesila, si že nekaj časa močno prizadeva, da bi bila jedrska energija priznana kot del rešitve za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida in zagotavljanje energetske varnosti v Evropi. Francoski predstavniki menijo, da bi morala biti jedrska energija vključena v zeleno podnebno zakonodajo in industrijski načrt. 11 držav, ki podpirajo jedrsko energijo, so zato na pobudo Francije ustanovile "jedrsko zavezništvo" v Evropi. Podpisale so deklaracijo, v kateri so izjavile, da je jedrska energija "eno izmed mnogih orodij za doseganje podnebnih ciljev, za proizvodnjo osnovnega bremena električne energije in za zagotavljanje varnosti oskrbe". Te države se skupaj zavzemajo za vključevanje jedrske energije v podnebne politike in energetske strategije Evropske unije.
Za lažjo predstavo je tu tabela držav, ki so načeloma za ali proti jedrski energiji, vseeno pa ta delitev ne pomeni vedno enakega glasovanja v EU.
| ZA jedrsko energijo |
PROTI jedrski energiji |
| Francija | Nemčija |
| Bolgarija | Avstrija |
| Češka | Belgija |
| Finska | Danska |
| Hrvaška | Irska |
| Madžarska | Luksemburg |
| Nizozemska | Portugalska |
| Poljska | Španija |
| Romunija | |
| Slovaška | |
| Slovenija | |
| Švedska | |
| Združeno kraljestvo |
Švedska ni podpisnica jedrskega zavezništva, vseeno pa jedrsko energijo uporablja in jo namerava tudi v prihodnje. Dokler Švedska predseduje Svetu EU (do 30. junija 2023), se verjetno ne bo opredeljevala.
V Italiji je jedrska energija kontroverzna tema. Vse elektrarne so zaradi referenduma o jedrski energiji zaprli leta 1990. Od takrat je vlada večkrat poskušala predlagati oživitev in leta 2008 celo razmišljala o izgradnji 10 novih reaktorjev. Vseeno ostaja med državami, ki jedrske energije ne podpirajo, a tega ne počne aktivno.
