"Die Wolke" (Oblak) je mladinski roman nemške avtorice Gudrun Pausewang, ki je izšel leta 1987. Pripoveduje zgodbo o Janni-Berti, 14-letni deklici, ki po nesreči reaktorja postane žrtev sevanja. Gre za izmišljeno pripoved o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se podobna nesreča zgodila v Zahodni Nemčiji.
Roman, ki spodbuja strah
Knjiga je bila napisana z namenom ozaveščanja mladih o nevarnostih in težavah, povezanih z jedrsko energijo. Že takoj po izidu je bil roman »Die Wolke« uspešnica. Do leta 2010 je bilo prodanih več kot 1,5 milijona izvodov in roman je postal del obveznega šolskega čtiva.
Medtem ko nekateri kritiki hvalijo prizadevanje za ozaveščanje o jedrski energiji, drugi kritizirajo pripovedni slog romana in uporabo strahu za vplivanje na javno mnenje. Slednji očitek sploh ni pretiran, saj je bila avtorica zavzeta nasprotnica jedrske energije in je večkrat javno napovedala, da se bo proti jedrski energiji borila do smrti.
Nedavno pa je bil v časniku Der Spiegel objavljen članek nemškega avtorja, ki se živo spominja tega mladinskega romana, saj ga je ta močno zaznamoval.
»Tako kot številni ljudje moje generacije sem nekoč odraščal s knjigo Die Wolke,« piše Mathieu von Rohr. Ko se spominja romana, se spominja predvsem groze: »Posledice opisuje na tako surov način, da verjetno nisem edini iz svoje generacije, ki je imel kot otrok o tem nočne more: 14-letna protagonistka se po Nemčiji sprehaja kot žrtev sevanja, njen brat umre, zarodki so splavljeni zaradi strahu pred poškodbami zaradi sevanja, nešteto beguncev, ki jim zaradi sevanja z izpadajo lasje, je nastanjenih v taboriščih in soljudje se jih izogibajo. V romanu je prikazan dramatičen splet grozljivk, poln strašljivih učinkov, ki so mlade bralce šokirali in, da, tudi indoktrinirali. Če pogledamo nazaj, je bila to politična pedagogika s kovaškim kladivom.«
Prizor iz filma Die Wolke (2006).
Od nagrad prek polemik do očitkov
Roman »Die Wolke« je prejel več nagrad, med drugim nemško nagrado za znanstveno fantastiko (1988), nemško nagrado za mladinsko književnost (1988) in nagrado Kurd-Laßwitz (1988).
V preteklih letih je bil roman »Die Wolke« prirejen v različne medijske oblike. Leta 2006 so po tej zgodbi posneli film (režija: Gregor Schnitzler), znana je tudi stripovska priredba Anike Hage, izdana je bila avdioknjiga in posneta radijska igra. Roman je močno vplival na javno mnenje in oblikoval stališča številnih Nemcev o jedrski energiji.
Za mnoge Zahodne Nemce - zlasti za tako imenovano »generacijo Pausewang«, katere pripadniki so knjigo brali kot otroci ali najstniki - je enako simbolična kot sprane kavbojke, Nena in padec berlinskega zidu. Po avtorici Gudrun Pausewang so poimenovali šole, okoljske organizacije so ji podelile nagrade za širjenje protijedrske ozaveščenosti, nemška stranka Zelenih pa je njeno delo proslavila s predvajanjem filmske različice.
Po jedrski nesreči v Fukušimi na Japonskem leta 2011 se je knjiga ponovno znašla na seznamu nemških uspešnic.
Dejstvo, da je avtorica v zgodbi uporabila resnične lokacije, je še povečalo učinek groze. Vendar je avtorica zaradi svojega nazornega in neizprosnega sloga naletela tudi na kritike. »V otroške sobe je prinesla apokalipso,« je po smrti pisateljice leta 2020 zapisal kritik za Die Welt. Nekdo drug je trdil, da je »tisočim šolarjem povzročila nočne more«. Kritiki še danes niso enotni, ali je otrokom dala moč ali jim vcepila vseživljenjsko travmo.
Zaključimo lahko, da je roman »Die Wolke« primer, kako se lahko fikcija uporablja za širjenje strahu in propagande. Zato bi bilo zanimivo proučiti vpliv romana na javno mnenje in morebitno vlogo, ki jo je imel pri oblikovanju pristopa Nemčije k jedrski energiji.
Idilično življene preseka sirena, ki naznanja jedrsko nesrečo v elektrarni Grafenrheinfeld, ki povzroči vsesplošno paniko in kaos. Mlado dekle Janna-Berta je zaradi zmede med evakuacijo ločena od svoje družine, zato se z 8-letnim bratom Ulijem odpravi na nevarno pot, da bi našla varnost. Na poti Uli umre v grozljivi nesreči, Janna-Berta pa ostane uničena in osamljena. Izpostavljena je radioaktivnemu dežju in doživi številna srce parajoča srečanja z drugimi žrtvami, vključno s smrtjo novega prijatelja in pričevanjem trpljenju drugih v urgentni bolnišnici.
Janna-Berta sčasoma izve, da sta umrla njena starša in najmlajši brat, živa pa sta ostala le stara starša, ki sta bila med nesrečo na počitnicah. Biva pri različnih sorodnikih in se spoprijema z diskriminacijo, s katero se soočajo tisti, ki kažejo vidne znake izpostavljenosti sevanju. Medtem ko se spopada z žalovanjem, izgubi prijatelja zaradi samomora in izve šokantne resnice o odzivu vlade na nesrečo.
Kljub izzivom Janna-Berta najde uteho pri teti Almut, ki se zavzema za žrtve sevanja. Ta ji pomaga pri soočanju z izgubo. Ko se Janna-Berta lahko varno vrne v svoj rojstni kraj, obišče improviziran grob svojega brata in se s starimi starši sooči s tragično resničnostjo jedrske nesreče.
