Najbolj pomembna sprememba, ki jo je sprejel parlament, je sprememba cilja iz "100 % obnovljivih virov" na "100 % električno energijo brez fosilnih goriv". To je ključnega pomena za vladni načrt, s katerim naj bi do leta 2040 zadostili pričakovanemu podvojenju povpraševanju po električni energiji na približno 300 TWh in do leta 2045 dosegli neto ničelne izpuste.
Finančna ministrica Elisabeth Svantesson je ob tem povedala: "To ustvarja pogoje za jedrsko energijo. Potrebujemo večjo proizvodnjo električne energije, čisto električno energijo in stabilen energetski sistem."
Švedski načrti za električno energijo
Švedske stranke so se leta 2016 dogovorile, da se lahko novi reaktorji gradijo na obstoječih lokacijah. Vendar pa je brez subvencij veljalo, da je to predrago. Nova koalicija pravi, da je gradnja novih jedrskih reaktorjev nujna za prehod na gospodarstvo brez fosilnih goriv, in hkrati je obljubila velikodušna jamstva za posojila.
Približno 98 % električne energije na Švedskem pridobivajo iz nizkoogljičnih virov - iz vode, jedrske energije in vetra. Podjetje Vattenfall, ki je v državni lasti, namerava zgraditi vsaj 2 majhna modularna reaktorja in podaljšati življenjsko dobo obstoječih reaktorjev v državi.
Kar Švedska lahko, Slovenija ne more?
Nov energetski cilj, ki si ga je zastavila Švedska, je zanimiv v luči nedavnega predloga in odgovora Ministrstva za okolje, podnebje in energijo na ta predlog za pospešitev razvoja nizkoogljične energije v Sloveniji.
Predlog vladi je vseboval pobudo, da v Energetskem zakonu sprejmemo drugačen cilj, kot je opredeljen v sedanjem 5. členu EZ-1. "Cilj naj postane »večja proizvodnja in raba čiste energije« namesto sedanje večje proizvodnje in rabe obnovljivih virov."
Odgovor pristojnega ministrstva je bil:
»Ne moremo sprejeti predloga, da bi v cilje energetske politike Slovenije namesto večje proizvodnje in rabe obnovljivih virov napisali enako za čiste vire oziroma nizkoogljične vire, med katere sodi tudi jedrska energija. Cilji v zvezi z OVE izhajajo iz sprejetih EU politik, Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Direktive o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov in sprejetega Nacionalnega energetsko podnebnega načrta.«
Tudi Švedska je del EU, a je vseeno storila natanko to s svojim energetskim ciljem, česar Slovenija ne more. Švedska s takimi odločitvami kaže, da razume pomen aktivnega članstva v EU. Lahko prispeva k oblikovanju evropskih politik, ne pa zgolj slepo sledi navodilom. Ob tem pa je treba tudi povedati, da Švedska predvsem po zaslugi svoje hidroenergije, ki zagotavlja 40 % proizvedene električne energije, dosega cilje, ki jih predpisuje EU. Nov energetski cilj pa jim bo nedvomno olajšal načrte za večjo proizvodnjo električne energije zaradi rastočih potreb.
Preberite tudi povezano novico: Pristojno ministrstvo ne more pospešiti razvoja nizkoogljične energije.
