Kako graditi prihodnost Evrope in kakšno vlogo ima jedrska energija?
Konferenca, ki jo organizira Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije (DJS), poudarja pomen jedrske energije kot ključnega vira čiste energije, ki bo državam omogočil izpolnitev ambicioznih mednarodnih in nacionalnih podnebnih ter energetskih ciljev. "Jedrska energija ima pomembno vlogo tudi pri uresničevanju vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov, med drugim na področju zdravstva, prehranske varnosti, dostopa do čiste vode, industrije in gospodarske rasti," so v sporočilu zapisali organizatorji.
Predsednik DJS dr. Tomaž Žagar, ki je otvoril konferenco, je poudaril pomen jedrske energije, ki je zanesljiv, domač in čist ter s tem nepogrešljiv trajnosten vir nizkoogljične električne energije. Tega se zaveda tudi vedno več držav. Razvoj, inovacije in vlaganja v jedrsko energijo se pospešujejo v številnih državah sveta in Evrope. »Globalna rast in razvoj jedrske energije tako temelji na treh vzporednih stebrih.« Dr. Žagar je predstavil vse tri.
- steber: Dolgoročno obratovanje obstoječih jedrskih elektrarn.
- steber: Priprave na izvedbo in gradnja novih velikih jedrskih elektrarn predstavljajo drugi steber.
- steber: Razvoj malih modularnih jedrskih elektrarn (SMR) in nove aplikacije jedrske energije za fleksibilno soproizvodnjo jedrske toplote, eklektike in zelenega.
Skoraj 300 udeležencev konference je pozdravil tudi predsednik Evropskega jedrskega združenja (ENS) dr. Leon Cizelj. Pohvalil je vse večjo odločenost evropskih držav za večje deleže nizkoogljične jedrske energije v prihodnji Evropi.
Evropska jedrska aliansa, ki ji predseduje Francija in v njej sodeluje tudi Slovenija, je že najavila okrepitev jedrskih elektrarn z današnjih 100 na 150 GW do leta 2050. Zelo aktivno je tudi partnerstvo za male in modularne reaktorje, kjer bi Slovenija lahko svojo vlogo še močno okrepila.
Zadnje leto se tudi v Sloveniji veliko o govori o malih modularnih reaktorjih, stroka pa je glede tega običajno bolj zadržana in poudarja predvsem njihovo vlogo pri privlačnosti tehnologije, raziskovanja in pri pridobivanju novih kadrov. Dr. Cizelj odgovarja, kakšen je pomen malih modularnih reaktorjev.
NEK je zastavonoša slovenske jedrske industrije
Predsednik uprave NEK Gorazd Pfeifer je izpostavil vlogo jedrske energije v Sloveniji in omenil tudi pomen družboslovja. Odločevalce poziva, naj izkoristijo odličnost domače jedrske stroke in izjemne lastnosti jedrske energije: »Dopustite in zagotovite, da se s tem ukvarjajo najboljši ljudje oziroma strokovnjaki, ki vedo, da ima ta industrija odgovore na vsa vprašanja naravoslovno-tehnične narave. Za družboslovna področja pa potrebujemo podporo, saj so bile v zgodovini storjene napake, ki jih je danes težko zanemariti.«
Poudaril je, da bo NEK še naprej zastavonoša jedrske energije v Sloveniji. Upa pa, da bodo zastavo lahko nekoč predali JEK2.
Bo slovenska prihodnost svetla?
Generalni direktor GEN energije dr. Dejan Paravan je povedal, da v Skupini GEN nadaljujejo s postopki in koraki za pospešitev izvedbe projekta JEK2, predvsem s pripravami na umeščanje v prostor. Ob bistveno spremenjenih okoliščinah zaradi energetske krize, okrepljenih potrebah po zanesljivi oskrbi z doma proizvedeno električno energijo in povečanem interesu domačih in tujih investitorjev se v Skupini GEN intenzivno ukvarjajo z možnostjo postavitve močnejšega reaktorja, kot je bilo sprva predvideno. O tem smo sicer že poročali junija letos.
V imenu slovenske vlade je nastopil minister za visoko šolstvo znanost, znanost in inovacije dr. Igor Papič in povedal, da je jedrska energija skupaj z obnovljivimi viri ključna za zeleni prehod. »Za razvoj uspešnega in varnega jedrskega programa je potrebno sodelovanje med industrijo, znanostjo in državo. 40-letno uspešno delovanje NEK je dokaz, da znanje imamo, vlada pa je že izrazila podporo nadaljnji rabi jedrske energije,« je poudaril. Po nagovoru smo ga prosili še za izjavo.
Slovenskim študentom se odpirajo vrata do ameriških nacionalnih laboratorijev
Tik pred začetkom konference se je zgodil tudi podpis mednarodnega sporazuma o sodelovanju pri raziskovanju na področju jedrske industrije, ki sta ga podpisala Inštitut Jožef Stefan in ameriško ministrstvo za energijo. Dr. Leon Cizelj pojasnjuje pomen tega sodelovanja:
V nadaljevanju programa konference se bodo zvrstila predavanja o statusu projekta JEK2, dolgoročnem obratovanju obstoječih velikih jedrskih reaktorjev, aktivnostih, povezanih z načrtovanjem in gradnjo novih reaktorjev, ter razvoju reaktorjev nove generacije.
Strokovni prispevki bodo ponudili vpogled v najnovejše znanstvene raziskave in tehnološki napredek na področju energetike in razogljičenja, delovanja jedrskih elektrarn, upravljanja obratovanja in remontov, podaljšanja življenjske dobe reaktorjev, jedrske regulacije, fizike reaktorjev in raziskovalnih reaktorjev, toplotne hidravlike, verjetnostnih varnostnih analiz, jedrskih materialov, gorivnih ciklov in radioaktivnih odpadkov, jedrskega izobraževanja, usposabljanja in vodenja.
"Vse te teme so aktualne tudi za Slovenijo – v luči nedavne dokončne odobritve podaljšanja življenjske dobe NEK, aktivnega načrtovanja novih reaktorjev in intenzivnega razvoja prihodnjih generacij jedrskih strokovnjakov. Rekordno število znanstvenih prispevkov in izredno veliko število udeležencev natečaja mladih avtorjev, ki poteka v okviru konference, je zgovoren znak, da mlada generacija strokovnjakov verjame v jedrsko energijo kot varno pot v čisto in svetlo energetsko prihodnost," so v sporočilu za javnost zapisali organizatorji.
