Skip to main content

ARAO in odlagališče radioaktivnih odpadkov

Slovenija letno proizvede približno 4,5 milijona ton odpadkov, od tega jih je radioaktivnih približno 40 ton. Največ, pribižno 90 % radioaktivnih odpadkov, nastane pri proizvodnji električne energije v jedrski elektrarni, preostalih 10 % pa nastane pri tako imenovanih malih povzročiteljih, in sicer v industriji, medicini in raziskavah. Z radioaktivnimi odpadki (RAO) v Sloveniji upravlja Agencija za radioaktivne odpadke, krajše ARAO, s sedežem v Vrbini pri Krškem.

Med osrednje naloge ARAO sodi:

  • ravnanje z RAO,
  • dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč rudarkse in hidrometalurške jalovine,
  • načrtovanje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz jedrske elektrarne,
  • dolgoročno načrtovanje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, pa tudi
  • gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO).

Čeprav je Slovenija kot država z majhnim jedrskim programom vse bolj prepoznana kot država z izredno kakovostnim in zglednim ravnanjem z odpadki, smo ena izmed redkih držav, ki še nima svojega odlagališča NSRAO.

Kot je v 10. epizodi podkasta JedrskaSi povedal mag. Sandi Viršek, direktor ARAO, se bo gradnja odlagališča začela letos (t. j. 2023), odlagališče pa naj bi poskusno začelo delovati leta 2026. Gradnja bo potekala v treh fazah. Prva faza, gradnja infrastrukturnih objektov, je že v izvajanju, razpis za drugo in tretjo pa bo objavljen v naslednjih mesecih.

Med drugim v epizodi izveste tudi, kaj vse se je s projektom dogajalo od leta 2004, ko se je začela faza umeščanja, kaj je to varnostna kultura in kako je z odlaganjem radioaktivnih odpadkov poskrbljeno v drugih državah. Vabljeni k poslušanju!

Še več zanimivosti o ARAO in delovanju njihovega Centralnega skladišča za radioaktivne odpadke v Brinju pa preberite v članku "Kakšen problem predstavljajo radioaktivni odpadki?"