Politična sabotaža jedrske energije

VSEBINA DOKUMENTARCA: 
Med letoma 1967 in 1972 je jedrska panoga doživela veliko rast, zgrajenih je bilo 48 novih jedrskih elektrarn. Marca 1979 se je v jedrski elektrarni Three Mile Island v Pensilvaniji zgodila nesreča, ki ni terjala nobenih žrtev in ni povzročila trajne okoljske škode, vseeno pa je prestrašila celotno državo in okrepila vlogo protijedrskih aktivistov.

"Po Otoku treh milj je veljalo, da je v najboljšem interesu javnosti zmanjšanje tveganja na najnižjo možno raven," pravi Adam Stein, direktor programa za inovacije na področju jedrske energije pri inštitutu Breakthrough Institute. "Posledica tega je bilo ogromno predpisov, ki jih je moral poznati vsak, ki je želel zgraditi nov reaktor. Zaradi tega je bila krivulja učenja veliko bolj strma, da bi sploh lahko poskušali uvajati inovacije v industriji."

Po nesreči se je zagon za gradnjo jedrskih reaktorjev zmanjšal in v naslednjih dveh desetletjih ni bil zgrajen noben nov reaktor.

Žalosten primer je Indian Point Energy Center, največja jedrska elektrarna v zvezni državi New York. Leta 2007 so protijedrski aktivisti napadli elektrarno, ki je zagotavljala četrtino električne energije v zvezni državi New York. Njihov vzgib se je močno okrepil s podporo generalnega državnega tožilca zvezne države New York in bodočega guvernerja Andrewa Cuoma, ki je menil, da je jedrska elektrarna "tvegana".

Cuomo je obljubil, da bo za Newyorčane uvedel novo obdobje čiste energije. Njegove poteze proti Indian Pointu so podprli zagovorniki zelenega novega dogovora, vključno s senatorjem Berniejem Sandersom (I-Vt.) in poslanko Alexandrio Ocasio-Cortez (D-N.Y.), ter okoljske skupine.

Elektrarno so konec aprila 2021 zaprli, vendar je nastal velik razkorak med nameni in rezultati. Zaprtje elektrarne Indian Point je povečalo emisije ogljika v New Yorku. Državna komunalna podjetja so morala nadomestiti izgubo energije z večjim zgorevanjem zemeljskega plina, kar je povzročilo 9 % povečanje z energijo povezanih emisij CO2. Hkrati so se povečale tudi cene energije v državi.

Ta rezultat ni značilen samo za New York. Tudi Nemčija se je odločila za postopno ukinitev jedrske energije in namesto tega stavila na veter. Električna energija iz vetrnic se je povečala, vendar se je povečala tudi odvisnost države od premoga. Leta 2023 je Nemčija na kilovatno uro izpustila skoraj 8-krat več ogljika kot sosednja Francija, ki še vedno večino električne energije pridobiva iz jedrske energije in manj kot 1 % iz premoga.

Ekonomski vidiki jedrske energije so nedvomno zahtevni, vendar njeni zagovorniki pravijo, da je to predvsem zaradi težavne politike. Jedrska zakonodaja "temelji na politiki, strahu in nerazumevanju", pojasnjuje Frank Spagnuolo, podpredsednik podjetja Indian Point. Če elektrarn, kot je Indian Point, ne bodo zaprli, bodo po njegovih besedah še desetletja varno zagotavljale čisto energijo.

Kljub nasprotovanju ostaja nekaj upanja za prihodnost jedrske energije. Podjetja dejavno razvijajo jedrske tehnologije naslednje generacije, kot so majhni modularni reaktorji in reaktorji, hlajeni s staljeno soljo, da bi zmanjšala tveganja, povezana s taljenjem in eksplozijami. Nekateri nekdanji nasprotniki jedrske energije so postali njeni zagovorniki in jo priznavajo kot pomemben vir čiste energije. Med njimi so sklad za varstvo okolja, svet za varstvo naravnih virov in celo poslanka Ocasio-Cortez. Tudi Bidnova administracija je pokazala podporo jedrski energiji, saj ministrstvo za energijo napoveduje, da se bo proizvodnja jedrske energije v Ameriki do leta 2050 potrojila.

Protijedrski aktivisti, okoljevarstveniki in politiki so ohromili edino resnično izvedljivo obliko čiste energije. Toda dolga jedrska zima se v Ameriki morda končno končuje.