Zakon o energetski politiki ignorira najbolj zanesljiv vir čiste energije
Le še do 17. septembra 2023 je v javni obravnavi predlog Zakona o energetski politiki, ki ga je predlagalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Zakon ni v skladu z izjavami vlade in je v več delih nerazumen.
Predlog Zakona o energetski politiki ima 126 strani in 178 členov, ki določajo načela energetske politike, ukrepe upravljanja energetske politike, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo, nekaj členov je namenih inšpekcijam, zakon pa opredeljuje tudi energetsko infrastrukturo.
Obnovljivi viri energije (OVE) so omenjeni 71-krat. Plin je omenjen 23-krat. Premog in premogovništvo sta omenjena 8-krat. Fosilna goriva oz. njihovo zmanjšanje je omenjeno 3-krat. Jedrska energija ni omenjena niti enkrat.
Našli smo 4 omembe nizkoogljičnih virov, ki so obravnavani drugače kot obnovljivi viri. V to skupino verjetno lahko uvrščamo jedrsko energijo, čeprav nikjer ni zares opredeljeno, kateri viri energije so vključeni v kakšni skupini. Ravno ta ločenost obnovljivih virov od drugih nizkoogljičnih virov kaže na neenako in nesmiselno energetsko politiko.
Jedrska energija v naši energetski mešanici že 40 let zagotavlja zanesljivo oskrbo s čisto energijo v vseh letnih časih in že s tega stališča je nerazumljivo, zakaj jo predlagani zakon postavlja v slabši položaj kot obnovljive vire.
Slovenija je pri oskrbi z električno energijo že več let uvozno odvisna. V letu 2022 smo uvozili 30 % električne energije, da smo zadostili potrebam. S sočasnim zmanjševanjem fosilnih goriv in elektrifikacijo se bo potreba po električni energiji povečevala. To kažejo tudi strokovne projekcije. Čeprav vemo, da že sedaj potrebujemo dodatne proizvodne vire, predlagani zakon daje prednost ukrepom za zmanjšanje rabe energije pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo.
Med ukrepi za oskrbo pa daje predlog zakona že v 6. členu prednost ukrepom, ki uporabljajo obnovljive vire energije. Prav nobenega razumnega razloga ni, da imajo obnovljivi viri prednost pred vsemi nizkoogljičnimi viri. Če je cilj razogljičenje, je treba upoštevati in uporabiti vse nizkoogljične vire! Ministrstvo tega ni storilo.
Kaj določa predlog Zakon o energetski politiki za OVE, ne pa za jedrsko energijo?
- Država in lokalne skupnosti spodbujajo ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o razogljičenju in obnovljivih virih energije (14. člen). Jedrska energija, ki dokazano prispeva k razogljičenju, ni omenjena.
V razlagi člena ministrstvo pojasnjuje, da morajo biti okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in storitve pri določanju spodbud obravnavane bolj ugodno od tistih, ki so okolju manj prijazne. Jedrska energija je okolju najbolj prijazen vir energije – najmanj posega v prostor, ministrstvo pa ga ignorira. - Raba obnovljivih virov energije ima prednost pred rabo neobnovljivih virov energije (21. člen). To torej pomeni, da ima raba obnovljivih virov prednost pred jedrsko energijo, za kar ne vidimo nobenega smiselnega razloga.
V razlagi člena je pojasnjeno, da je cilj člena vpliv na zmanjšanje onesnaževanja in odvisnosti od fosilnih goriv. Točno to počne jedrska energija, a je člen iz neznanega razloga ne omenja. - Ministrstvo si je zadalo nalogo, da spodbuja proizvodnjo in porabo energije in toplote iz obnovljivih virov (30. člen).
Jedrska energija tukaj ponovno ni vključena, čeprav bi bilo to smiselno, če je cilj spodbujanje nefosilne energije pred fosilno. - Vse spodbude za naložbe so namenjene le obnovljivim virom energije (celotno 6. poglavje).
Jedrska energija v spodbude za naložbe ni vključena.
Iz prebranega je razvidno, da predlog zakona načrtno izpušča jedrsko energijo, vso prednost in spodbude pa namenja le obnovljivim virom energije.
Del stroke se je že odzval
Po naših informacijah se je na predlog zakona, ki ne upošteva jedrske energije, že odzval Inštitut Jožef Stefan. Upamo in spodbujamo, da se oglasijo tudi drugi, ki razumejo, zakaj je tako ignoriranje jedrske energije za Slovenijo škodljivo.
Zakon je komentiral predsednik Evropskega jedrskega združenja dr. Leon Cizelj:
<
Na nedavni konferenci NENE smo za komentar prosili tudi člana vlade, ministra za visoko šolstvo znanost, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča, ki pa ni bil konkreten:
Švedska je naredila to, česar Slovenija noče – odločen korak k razogljičenju
Junija letos je Švedska sprejela nov energetski cilj in vanj nediskriminatorno vključila tudi jedrsko energijo. Kako? Namesto "100 % obnovljivih virov" so si kot cilj zadali "100 % električno energijo brez fosilnih goriv". V tej dikciji so enakovredno zajeti obnovljivi viri in jedrska energija.
Naše Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pa je v odgovor na podoben predlog vladi zapisalo, da tega ne more storiti. Tudi predlagani Zakon o energetski politiki tega ni storil, kar kaže, da ministrstvo nima resnega namena z razogljičenjem elektroenergetike.