Kaj sploh je jedrska nesreča?
Poznamo 7-stopenjsko mednarodno lestvico jedrskih in radioloških dogodkov (International Nuclear and Radiological Event Scale, INES). Vsaka stopnja na lestvici označuje 10-krat resnejši dogodek kot prejšnja. In preden se poglobite v posamezne stopnje, je treba razumeti velikanski pomen varnosti za jedrsko znanost. Vsaka nezgoda že šteje za dogodek, četudi ta nima nobenih posledic. Zato ni nenavadno, da za stopnje od 1 do 3 štejejo nepravilnosti in nezgode brez posledic, za stopnje od 4 do 7 pa kot nesreče, ki imajo lahko blage lokalne posledice ali velike učinke na zdravje in širšo okolico.
Zadnja nezgoda se je v Sloveniji zgodila 31. oktobra 2013 v Šoštanju, ko so bili delavci obsevani pri izvajanju industrijske radiografije. Ta nezgoda je zabeležena kot stopnja 2 po INES lestvici. Večjih nezgod ali celo nesreč v Sloveniji nismo imeli.
Tri največje jedrske nesreče v zgodovini človeštva
3: Jedrska nesreča na Otoku treh milj
28. marec 1979, Otok treh milj na reki Susquehanna, Pensilvanija, ZDA (INES stopnja 5)
Delno se je stalil en od dveh reaktorjev jedrske elektrarne (TMI-2). Najhujšo nesrečo v zgodovini jedrske elektrarne v ZDA je povzročila okvara razbremenilnega ventila po nenačrtovani zaustavitvi. Prišlo je do hude poškodbe jedra.
Radioloških učinkov na okolje in ljudi ni bilo. Kot boste prebrali v nadaljevanju, pa se je zgodilo nekaj hujšega.
Več o tej nesreči si preberite v 2. nadaljevanju tega članka Jedrska nesreča v elektrarni Otok treh milj (2. del).
2: Jedrska nesreča v Fukušimi
11. marec 2011, Fukušima Daiči, Japonska (INES stopnja 7)
Močan potres z močjo 9,0 po Richterjevi lestvici na vzhodu Japonske je povzročil še velikanski cunami. Naravna nesreča je terjala 15.842 žrtev, 5.890 ljudi je bilo poškodovanih in 3.485 pogrešanih.
Naravni nesreči je sledila še jedrska nesreča. Potres sicer ni poškodoval varnostnih sistemov elektrarne, je pa 15-metrski cunami poplavil jedrsko elektrarno Fukušima Daiči s šestimi vrelnimi reaktorji in onesposobil njene varnostne sisteme. Poplava je onemogočila hlajenje reaktorjev, gorivo se je pregrevalo in trije reaktorji so se začeli taliti.
Ob pregrevanju goriva je nastal vodik, ki je 12. marca popoldan povzročil eksplozijo v reaktorski stavbi. V okolico so se sprostile radioaktivne snovi. Smrtnih žrtev zaradi radioaktivnega sevanja ni bilo.
Uradni podatki kažejo, da je zaradi slabe organizacije evakuacije prišlo do več kot 1.000 smrtnih žrtev, ki jih mediji še vedno pogosto pripisujejo jedrski nesreči. Ob evakuaciji je bilo razseljenih več kot 100.000 ljudi.
Več o tej nesreči si preberite v 3. nadaljevanju tega članka Jedrska nesreča v Fukušimi (3. del).
1: Jedrska nesreča v Černobilu
26. april 1986, Černobil, nekoč Sovjetska zveza, danes Ukrajina (INES stopnja 7)
V največji jedrski nesreči je eksplozija pare uničila reaktor številka 4 v elektrarni Černobil. Reaktor je za hlajenje uporabljal vodo pod visokim tlakom, za moderator pa grafit. Po eksploziji je zrak sprožil grafitni ogenj in ta je razširil velike količine radioaktivnih snovi po vsej zahodni Evropi.
Jedrska nesreča je bila posledica napačne zasnove sovjetskega reaktorja, neustreznih navodil in neusposobljenih operaterjev.
Nesreča v Černobilu je zapisana kot najhujša nesreča v zgodovini človeštva, tako glede števila smrtnih žrtev kot tudi glede materialnih stroškov povezanih z nesrečo. Zaradi nesreče je do danes umrlo 46 ljudi. Zaradi raka bi v prihodnosti v najslabšem primeru lahko umrlo še 145 ljudi.
Več o tej nesreči si preberite v 4. nadaljevanju tega članka Jedrska nesreča v Černobilu (4. del).
Na kratko smo predstavili 3 največje jedrske nesreče, a kot boste lahko videli v nadaljevanju, je imela vsaka nesreča dodatne posledice. Te niso nastale zaradi sevanja, ampak zaradi nerodne ter pomanjkljive komunikacije ali zaradi napačnih odločitev glede ukrepanja ob jedrski nesreči. Vabimo vas, da preberete še naslednje tri zapise o jedrskih nesrečah:
