Jedrska nesreča v elektrarni Otok treh milj (2. del)
Tretja največja jedrska nesreča na svetu je imela velik vpliv predvsem v Združenih državah Amerike. Da bi ta vpliv razumeli, je treba poznati celotno dogajanje. Kljub temu, da nesreča ni imela nobenih radioloških posledic za ljudi in okolje, je povzročila veliko paniko in daljnosežen strah, ki se je krepil z nezaupanjem v velike korporacije. V ZDA je ta nesreča sprožila številne protijedrske proteste.
Jedrska elektrarna Otok treh milj (Three Mile Island Nuclear Generating Station) se nahaja na istoimenskem otoku (Three Mile Island) na reki Susquehanna v Pensilvaniji, v bližini mesta Harrisburg, ZDA. Ime Otok treh milj ne izhaja iz dolžine otoka, temveč iz dejstva, da je po reki tri milje oddaljen od mesta Middletown.
Jedrska elektrarna je sprva obsegala dva reaktorja, TMI-1 in TMI-2. Poznana je po najhujši civilni jedrski nesreči v zgodovini ZDA, ko se je 28. marca 1979 reaktor TMI-2 delno stalil. Majhni radioaktivni izpusti niso imeli opaznih učinkov na zdravje delavcev, javnosti in okolice.
Jedro reaktorja TMI-2 je odtlej odstranjeno iz objekta. Konec septembra 2019 so izklopili še drugi izmed obeh reaktorjev.
Zaradi jedrske nesreče na Otoku treh milj so uvedli niz varnostnih ukrepov pri obstoječih in poznejših jedrskih elektrarnah.
Potek dogodkov
Nesreča se je zgodila okoli 4. ure zjutraj v sredo, 28. marca 1979, ko je elektrarna doživela okvaro v sekundarnem, nejedrskem delu elektrarne. Bodisi mehanska ali električna okvara je glavnim črpalkam za napajalno vodo preprečila pošiljanje vode v generatorje pare, ki odvajajo toploto iz jedra reaktorja. To je povzročilo samodejno zaustavitev turbogeneratorja in nato samega reaktorja.
Takoj je začel naraščati tlak v primarnem sistemu (jedrski cevni del elektrarne). Da bi nadzirali ta tlak, se je odprl pilotsko vodeni razbremenilni ventil. Ventil bi morali zapreti, ko je tlak padel na ustrezno raven, vendar se je zataknil in ostal odprt. Instrumenti v nadzorni sobi pa so osebju elektrarne pokazali, da je ventil zaprt. Osebje elektrarne se ni zavedalo, da iz zataknjenega odprtega ventila izteka hladilna voda v obliki pare. Ko so zazvonili alarmi in utripale opozorilne lučke, operaterji niso opazili, da je v jedrski elektrarni prišlo do nesreče zaradi izgube hladilne tekočine.
Drugi instrumenti, ki so bili na voljo osebju, so zagotavljali neustrezne ali zavajajoče informacije. Osebje je je domnevalo, da je jedro ustrezno prekrito z vodo, saj so instrumenti kazali, da je nivo vode v tlačnem ohišju dovolj visok. Žal temu ni bilo tako.
Ker osebje ni vedelo za zataknjen odprt razbremenilni ventil in ni moglo ugotoviti, ali je jedro prekrito s hladilno vodo, je izvedlo vrsto ukrepov, ki so jedro odkrili. Zataknjeni ventil je tako zmanjšal tlak v primarnem sistemu, da so reaktorske hladilne črpalke začele vibrirati in so se izklopile. Hladilna voda v sili, ki je bila črpana v primarni sistem, je grozila, da bo tlačnik popolnoma napolnila – nezaželeno stanje – zato so zmanjšali pretok vode. Operaterji so izklopili delujoč varnostni sistem za zasilno hlajenje sredice. Brez reaktorskih črpalk za hladilno tekočino, ki krožijo vodo, in ker primarni sistem ni imel zasilne hladilne vode, je nivo vode v tlačni posodi padel in sredica se je pregrela.
Stalila se je približno polovica reaktorskega goriva. Nepoškodovana reaktorska posoda je zadržala ostanke sredice. Zelo majhna količina radioaktivnega materiala je vseeno ušla in se je sprostila v zadrževalni hram.
Učinki na zdravje
Ponovno poudarimo, da radioloških učinkov na okolje in ljudi ni bilo. Ocenjuje se, da je približno dva milijona ljudi okoli TMI-2 med nesrečo prejelo povprečno dozo sevanja za približno 1 milirem nad običajno dozo v ozadju. To je primerljivo z rentgenskim slikanjem prsnega koša, pri čemer se sevanje ni zgodilo v tako kratkem času. Največja doza nesreče za osebo na meji območja bi bila manj kot 100 miliremov nad ozadjem.
Ko nastopi panika …
Kljub vsemu pa je dogajanje močno vplivalo na javnost in zaznamovalo zgodovino jedrske energije. Pristojni so sprva želeli prikriti nesrečo, nato pa napačno in zmedeno komunicirali, zaradi česar se je v ljudi naselil strah.
30. marca so namreč odkrili uhajanje sevanja in prebivalcem svetovali, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Strokovnjaki niso bili prepričani, kaj se lahko zgodi, zato je guverner Thornburgh kot previdnostni ukrep svetoval, da "nosečnice in predšolski otroci zapustijo območje v radiju 8 kilometrov okoli elektrarne." To je povzročilo občo paniko, ki je postala nevarna.
Nastal je kaos na bankah in pred bankomati, saj so vsi naenkrat poskušali dvigniti svoje prihranke in čim prej zbežati. Na cestah so nastajali zastoji. Ljudje so bežali, četudi so bili 64 kilometrov oddaljeni od elektrarne. Odziv lokalnih, državnih in nacionalnih virov pa je bil tako zaskrbljujoč in zmeden, da javnost ni vedela, kaj naj si misli. Takratno celotno komuniciranje še danes velja za šolski primer, česa ne smemo početi v izrednih razmerah.
Prišlo je do prostovoljne evakuacije okolice elektrarne in v nekaj dneh je več kot 100.000 ljudi zapustilo okoliška mesta. Vrnili so se v 3 tednih.
Vpliv nesreče
Kombinacija napak osebja, konstrukcijskih pomanjkljivosti in okvar komponent je povzročila nesrečo TMI, ki je trajno spremenila jedrsko industrijo. Strah in nezaupanje javnosti sta se povečala, predpisi in nadzor jedrskih programov so postali obsežnejši, upravljanje elektrarn pa je bilo natančneje pregledano.
Natančna analiza dogodkov nesreče je privedla do trajnih in obsežnih sprememb, ki so vključevale:
- načrtovanje ukrepanja ob izrednih dogodkih,
- usposabljanje operaterjev reaktorjev,
- inženiring človeških dejavnikov,
- zaščito pred sevanjem in številna druga področja delovanja jedrskih elektrarn.
- ustanovili so tudi Institute of Nuclear Power Operations za dodatno usposabljanje operaterjev.
Trenutni status
Danes je reaktor TMI-2 trajno ustavljen in odstranjenega je bilo 99 % goriva. Hladilni sistem reaktorja je povsem izpraznjen, radioaktivna voda pa dekontaminirana in izhlapena. Radioaktivni odpadki nesreče so bili poslani s kraja nesreče na ustrezno odlagališče, reaktorsko gorivo in ostanki sredice pa so bili poslani v nacionalni laboratorij Ministrstva za energijo Idaho.
Leta 2022 je Netflix objavil dokumentarno miniserijo »Meltdown: Three Mile Island«, ki je bila nemudoma deležna slabih ocen in velikih kritik. Serija namreč močno spodbuja strah pred jedrsko energijo, manjkajo pa ji strokovni argumenti in pojasnila. Priporočamo ogled videa, ki pojasnjuje napake v Netflixovi seriji in realnost.
Vabimo vas, da si preberete tudi ostale članke iz serije o jedrskih nesrečah: