Ločimo 3 vrste radioaktivnih odpadkov, ki jih je treba skladiščiti in odlagati:
- Nizko- in srednje radioaktivni odpadki (NSRAO).
To so predmeti, orodja in oblačila, ki so onesnaženi z radioaktivnimi snovmi, ali pa odslužene naprave, ki vsebujejo vire sevanja. - Visokoradioaktivni odpadki (VRAO)
Ti nastanejo v jedrski elektrarni. Nekateri sem prištevajo tudi izrabljeno gorivo, vendar danes poznamo postopke recikliranja izrabljenega goriva, zato ga mnoge države hranijo kot strateško zalogo. Tudi Slovenija svoje izrabljeno gorivo hrani.
| Vrsta radioaktivnih odpadkov | Ionizirajoče sevanje | Potrebna pregrada pred sevanjem za ravnanje z odpadki | Oddajajo toploto /Potrebno ohlajanje |
| Visokoradioaktivni | DA | DA | DA |
| Srednjeradioaktivni | DA | DA | NE |
| Nizkoradioaktivni | DA | NE | NE |
Kje so radioaktivni odpadki in kaj se z njimi dogaja?
Pri proizvodnji energije v NEK nastajajo nizko- in srednjeradioaktivni odpadki (NSRAO) in izrabljeno gorivo, ki pa ni nujno odpadek. Za oboje poskrbijo v NEK, kjer skladiščijo tako NSRAO kot tudi izrabljeno gorivo.
ARAO pa v Centralnem skladišču za radioaktivne odpadke skrbi za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, ki nastajajo v medicini, industriji in pri raziskavah. Ker se tovrstni odpadki nahajajo na različnih lokacijah po Sloveniji, ARAO najprej poskrbi za ustrezen prevoz do centralnega skladišča. Ta je v Brinju v Dolu pri Ljubljani.
Zanimivo je, kako natančno so definirani posamezni koraki prevoza. Že pri tej na videz enostavni nalogi so upoštevani vsi možni scenariji - tudi na primer prometna nesreča. ARAO s prilagojenim vozilom, z označbami in s točno določenimi postopki poskrbi, da je prevoz v vsakem trenutku varen za ljudi in okolje.
Oglejte si, kako poteka prevoz radioaktivnih odpadkov.
ARAO nato odpadke obdela in pripravi. To pomeni, da:
- naprave razstavijo in tako lahko ločijo radioaktivne dele od neradioaktivnih – s tem močno zmanjšajo prostornino odpadkov;
- odpadke lahko tudi stisnejo ali zažgejo;
- vse odpadke popišejo in
- zapakirajo v posebne sode. Ti so nato pripravljeni za skladiščenje.
Naziv »skladišče za radioaktivne odpadke« morda namiguje, da so sodi tam zaprašeni in pozabljeni od vseh, a ni tako. Z radioaktivnimi odpadki se usposobljeni zaposleni vestno ukvarjajo. Seveda po predpisanih protokolih.
V skladišču radioaktivne odpadke:
- varujejo pred nedovoljenimi dostopi,
- nadzirajo njihovo radioaktivnost in embalažo,
- vodijo podatke o skladiščnem inventarju in
- odpadke tudi predelujejo (z utrjevanjem tekočin, s stiskanjem, z razstavljanem, s prepakiranjem ali s sežigom, ki se izvaja v tujini).
Radioaktivne odpadke na koncu njihove poti čaka odlaganje. ARAO bo poskrbela za skupno odlaganje NSRAO iz NEK in Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju.
Zakaj ne uporabljamo izraza »jedrski odpadki«?
Izraz je verjetno prišel v uporabo kot neposredni prevod angleškega izraza »nuclear waste«. Uporabljajo ga predvsem novinarji, čeprav v stroki ne obstaja. Z izrazom »jedrski odpadki se običajno označuje vse odpadke, ki nastajajo v jedrski elektrarni, kar pa ne pove nič o njihovi naravi – so radioaktivni, kako radioaktivni so …?
Pri proizvodnji energije v jedrski elektrarni nastajajo:
- izrabljeno gorivo, ki ni nujno odpadek, in
- nizko- in srednjeradioaktivni odpadki.
Koliko je radioaktivnih odpadkov?
Radioaktivnih odpadkov je manj kot katerihkoli drugih odpadkov. V Sloveniji pridelamo letno 25 g radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na prebivalca. To je majhna in obvladljiva količina. Predstavlja samo 0,04 % vseh nevarnih odpadkov.
Najbolj zanimivo pa je, da kljub nastajanju novih odpadkov prostornina NSRAO odpadkov že 15 let ne narašča. Razlog za to so predelave in optimizacije tako novo nastalih kot tudi že starih odpadkov. Veliko NSRAO je namreč nastalo v 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko še niso poznali današnjih načinov procesiranja odpadkov.
Tako ARAO kot NEK svoje tehnologije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki posodabljajo, gredo v korak s časom in to omogoča tudi bolj učinkovito rabo prostora.
Za radioaktivnost velja, da sčasoma razpade. Kaj to pomeni za radioaktivne odpadke?
Kdo vse to plača in bo plačeval?
Stroške ravnanja z radioaktivnimi odpadki vedno plača povzročitelj ali imetnik, če jih je od povzročitelja prevzel. S prevzemom odpadkov in s plačilom storitev se odgovornost prenese na državo. V primeru, da povzročitelj radioaktivnih odpadkov ni znan, pa odgovornost za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v celoti prevzame država. V vsakem primeru je za radioaktivne odpadke poskrbljeno.
Cenik storitev javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki sprejme Vlada Republike Slovenije. Plačajo pa jo uporabniki storitev.
Kot smo že omenili, NEK skrbi za ravnanje s svojimi radioaktivnimi odpadki, stroške pa obravnava kot del obratovalnih stroškov elektrarne.
ARAO ima v načrtu tudi gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. To bo zgrajeno v Vrbini, v občini Krško, vzhodno od NEK. Odlagališče NSRAO bo financirano iz Sklada NEK. Sredstva so zagotovljena, pomembno strokovno vlogo pa bo odigrala ARAO. O tem projektu bomo v prihodnje gotovo še pisali, veliko pa boste izvedeli v zelo zanimivi 10. epizodi podkasta JedrskaSI: "ARAO in odlagališče radioativnih odpadkov". Gostili smo mag. Sandija Virška, direktorja ARAO. Vabljeni k poslušanju.
Naprave, ki vsebujejo radioaktivne vire
Na začetku članka smo omenili, da vire sevanja najdemo v odsluženih napravah. In katere so te naprave?
Kot vidimo, nič glede radioaktivnih odpadkov ni prepuščeno naključju. Vse je strogo nadzorovano, izmerjeno, procesirano in evidentirano.
Radioaktivni odpadki ne predstavljajo nobenega problema za ljudi in okolje, če se z njimi ustrezno ravna. Še več. Če bi s tako skrbnostjo in odgovornostjo ravnali z vsemi odpadki, ki jih proizvajamo ljudje in industrije, bi imeli čistejše okolje in manj težav z odpadki. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki predstavlja dober zgled tudi za ravnaje z drugimi odpadki.
