Po jedrski nesreči v Fukušimi, o kateri smo že podrobno pisali, se je na kraju nesreče nabrala velika količina onesnažene vode. Ta je bila obdelana in odstranili so vse radioaktivne elemente razen tritija, ki pa ga ni veliko. Ko je aprila 2021 japonska vlada potrdila, da bo ta voda v prihodnosti postopoma izpuščena v morje, so se prebudili strahovi.
Kaj sploh je tritij?
Tritij je izotop vodika. Vodik in kisik skupaj tvorita vodo. V primeru tritija pa ta poveže vodik in kisik, tako da nastane tritijeva voda. Pojavlja se v naravi in sicer v zgornjih plasteh ozračja zaradi kozmičnih žarkov. Tritijevo vodo pa najdemo tudi v jedrskih elektrarnah.
Pomembno je razumeti, da se radioaktivna tritijeva voda obnaša enako kot običajna voda in se hitro izloči iz telesa. Njena biološka razpolovna doba je 3,5 dneva. Zato se ne kopiči v prehranjevalni verigi, v jezerih in oceanih pa se hitro razprši in razredči.
Zakaj niso odstranili tudi tritija? To se verjetno vpraša prav vsak. Tritijeva voda je tako zelo podobna običajni vodi, da je ločevanje tritija iz odpadne vode zelo drago ter energetsko in časovno potratno. Poleg tega je tritij v vodi iz Fukušime po mnenju strokovnjakov za več velikostnih razredov oddaljen od teoretične nevarnosti.
Čeprav je zaskrbljenost razumljiva, je pomembno, da imamo natančne informacije in da se pri ocenjevanju morebitnih tveganj zanesemo na znanost. Preverimo.
Sevanje je vsepovsod
V svetu, vključno z jezeri in oceani, pogosto najdemo naravno radioaktivnost, ki je posledica kozmičnih žarkov in naravno prisotnih radionuklidov. Kalij je prevladujoči znotrajcelični kation. Obdaja genetske informacije naših celic v celičnem jedru in drugih celičnih strukturah. Tudi ta je lahko radioaktiven, a pomembna je količina ali doza radioaktivnega sevanja.
Tritij ima razpolovno dobo 12 let in oddaja delce beta z energijo 18.000 elektronvoltov. To je njegova radioaktivnost. Sliši se veliko in nevarno, kajne? Za primerjavo poglejmo še radioaktivni izotop kalija – kalij-40. Ta je vseprisoten v naših telesih in v tisti hrani, ki vsebuje kalij (banane, brazilski oreščki …). Razpade na delce beta z energijo 1.310.000 elektronvoltov.
To pomeni, da kalij-40 odda 72-krat več energije oz. 72-krat več radioaktivnega sevanja kot tritij!
Učinki na zdravje
Primerjajmo dva že predstavljena radioaktivna elementa.
- Naravno prisoten kalij-40 v našem telesu doživi 600 razpadov na sekundo na liter (Bq/L).
- Tritij v vodi za izpust v Fukušimi pred izpustom razredčijo na 500 Bq/L.
Za boljšo predstavo:
Mejna vrednosti tritija za pitno vodo je v Avstraliji 74.000 Bq/L, v Kanadi pa 7.000 Bq/L.
Lahko bi rekli, da banane in krompirjev čips, ki vsebujejo kalij-40, predstavljajo večje "tveganje" za zdravje kot tritijeva voda. Verjetno vam to zveni trapasto, a na tak način govorimo, ko govorimo o radioaktivnosti. Radioaktivnost izpuščene vode je celo nižja od radioaktivnosti naših teles. Pri tem poudarjamo, da nobeno od omenjenih radioaktivnih sevanj ni nevarno.
Primerjava med številkami nam pove, da je strah pred izpustom tritija iz Fukušime neutemeljen in v nobenem primeru ne temelji na znanosti.
Kako bo potekalo izpuščanje vode v morje?
Na lokaciji je trenutno shranjenih več kot 1,37 milijona ton prečiščene odpadne vode – več kot 1000 rezervoarjev. To predstavlja 96 % skladiščne zmogljivosti.
Upravljavec gradi več filtrirnih naprav na obali in več kilometrov dolgo podvodno cev, po kateri se bo očiščena voda sproščala več desetletij. Na dan bodo izpustili največ 500 ton prečiščene vode. Ocenjujejo, da bo izpuščanje trajalo od 30 do 40 let, kolikor je potrebno za razgradnjo elektrarne.
Če vas zanimajo primerjave, smo izbrskali še en podatek. Največja ocenjena doza zaradi izpuščene vode iz Fukušime je 3,9 mikrosivertov na leto. To je veliko manj od 2.400 mikrosivertov, ki jih ljudje v povprečju vsako leto prejmemo zaradi naravnega sevanja.
Kreativno prepričevanje znanstvenikov
Več znanstvenikov in zdravnikov je v želji po razbijanju mita o radioaktivnosti tritija ustanovilo "Fukushima Drinking Team." Ponudili so se, da spijejo razredčeno vodo iz fukušimske odpadne vode, ki je predvidena za izpust v morje. To prečiščeno in razredčeno vodo je pred očmi novinarjev sicer že leta 2011 pil japonski poslanec, a očitno ni zadostovalo, da bi pomiril strahove.
Tudi podjetje TEPCO, ki upravlja z elektrarno, poskuša prepričati prebivalce, da voda ni nevarna. V živo prenašajo dogajanje iz bazenov z ribami, ki živijo v prečiščeni vodi.
Dodaten vir: Fukushima to release wastewater – an expert explains why this could be the best option
