Avtorji poročila opozarjajo, da skoraj vsa električna energija, ki omejuje segrevanje planeta na 2℃ ali manj, izvira iz tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika ali brez njih. Gre za visoke deleže jedrskih, biomasnih in obnovljivih virov energije. Poročilo se osredotoča na dve ključni točki:
- Imamo orodja, ki jih potrebujemo, da spremenimo globalne emisije.
- Dekarbonizirati moramo industrijo električne energije.
Jedrska energija je ključnega pomena za dekarbonizacijo
Poročilo IPCC se pridružuje vse večjemu seznamu političnih okvirov, tako domačih kot mednarodnih, ki poudarja bistveno vlogo, ki jo bo imela jedrska energija pri dekarbonizaciji. Jedrska energija, ki zagotavlja energijo brez ogljika 24/7 skozi vse leto, skupaj z vetrom, soncem in shranjevanjem energije, lahko tvori zanesljiv ter cenovno ugoden energetski sistem z nizko vsebnostjo ogljika. Jedrska energija je, denimo v ZDA, drugi največji vir električne energije, saj predstavlja 20 odstotkov vse pridobljene elektrike v Ameriki. Jedrska energija ustvari tudi več kot polovico svetovne nizkoogljične električne energije.
V primerjavi s poročilom IPCC za leto 2018 so avtorji v letošnjem ugotovili, da je za ohranjanje globalnega povprečnega povišanja temperature do 1,5 ℃ potrebna podvojitev svetovne proizvodnje jedrske energije do leta 2050.
Češka na svetovnem zemljevidu
Ker si države po svetu prizadevajo doseči energetsko neodvisnost, je v vse nacionalne energetske projekte vpletena jedrska energija. Češka, denimo, izvaja več milijard dolarjev vreden projekt izgradnje jedrskega reaktorja, ki bo največja posamezna naložba v zgodovini države. Medtem Belgija podaljšuje svoje prvotne jedrske načrte in ohranja svoje reaktorje še nadaljnjih 10 let. Francija namerava zgraditi 14 reaktorjev naslednje generacije. IPCC je ugotovil, da naj bi svetovne naložbe v proizvodnjo jedrske energije v povprečju do sredine stoletja znašale več kot 100 milijard dolarjev na leto.
Dekarbonizacija onstran električne energije
Poročilo IPCC tudi poudarja, da je ključnega pomena dekarbonizacija celotnih gospodarstev, ne le sektorja električne energije. Industrija in transport sta hkrati največja odjemalca električne energije in s 45 % prispevata k svetovni emisij toplogrednih plinov. Te industrije bodo v prihodnje zahtevale velike količine energije iz čistih, zanesljivih, obnovljivih virov. Tako sedanji kot napredni jedrski reaktorji to zmorejo in lahko zadostijo takšni porabi.
