Skip to main content

Nemški obrat nazaj k premogu

Zaradi zaprtja jedrskih elektrarn - Nemčija je do zdaj zaprla vse, razen treh jedrskih elektrarn - in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini, Nemčija sprejema nujne ukrepe, vključno z večjo uporabo premoga. Z aktivacijo termoelektrarn Nemčija ne bo prispevala k zeleni Evropi in zmanjševanju toplogrednih izpustov v ozračju, rešuje pa ob zmanjšani dobavi ruskega plina pokritje svojih energetskih potreb.

Gre za varčevalni ukrep, je dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck, saj naj bi Nemci na tak način varčevali s plinom za zimsko obdobje, ko bodo potrebe po energentih še večje, okolje pa posledično manj onesnaženo zaradi plina.

21 Junij 2022

Odločitev nemške zvezne vlade o povečani uporabi premoga pomeni preobrat pri dosedanji politiki vladajoče koalicije socialnih demokratov, Zelenih in liberalcev, ki se je prvotno zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala porabo premoga. Še več: ker jedrska energija (še) ni priznan trajnostni vir energije in ker Nemčija ne spreminja odnosa do jedrske energije, se najverjetneje oddaljuje tudi zadani cilj gospodarsko najmočnejše države v EU – biti podnebno nevtralna država do leta 2045.

Napovedani nemški ukrepi vključujejo tudi avkcijski sistem prodaje plina predelovalni industriji, kar bo po mnenju vlade pripomoglo k zmanjšanju porabe med največjimi odjemalci. Še pred začetkom vojne v Ukrajini februarja letos je Nemcem sicer uspelo zmanjšati odvisnost od ruskega plina s 55 na 35 odstotkov, a jih tepe odločitev o zaprtju jedrskih elektrarn. Vlada Angele Merkel je že pred leti sklenila strateško zavezništvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zavezništvo je temeljilo na tako rekoč neskončni ruski dobavi zemeljskega plina Nemčiji, kar je imelo za posledico dozdajšnja zaprtja nemških jedrskih elektrarn in gradnjo več plinskih elektrarn.

Zadnje novice