Teja Ideja je odraščala v okolju, kjer jedrska energija ni bila sinonim za nevarnost. Osebno poznavanje jedrskega strokovnjaka je botrovalo temu, da ni pridobila odpora do jedrskih tem. Zanimanja in talent so jo odpeljala v likovno ustvarjanje in oblikovanje, na njo pa vplivajo tudi družbena dogajanja in svet.
Skrbi jo za planet, zato je pri svojem delu je pozorna na svoj ogljični odtis. Nima avtomobila, uporablja kolo in jezi jo večletno zanemarjanje javnega prevoza. V luči energetske krize pa vse bolj razmišlja tudi o energetski prihodnosti.
»Če bomo morali omejiti proizvodnjo v industriji, bomo tudi oblikovalci brez posla. Ali pa ga ne bomo mogli opravljat, saj je naš svet tako zelo odvisen od električne energije. Hkrati pa se že 17 let pogovarjamo o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem,« je zgrožena Teja.
Bolj kot se je seznanjala z jedrsko energijo, ljubša ji je postajala ta tema. Hkrati pa je bila presenečena, kako slab sloves ima ta vir energije. To jo je spodbudilo k oblikovanju plakatov v podporo jedrski energiji.
S komunikacijo proti strahu
Teja Ideja je svoje plakate zasnovala prostovoljno in z mislijo na tisto ciljno skupino, ki ima največ strahov in največji odpor. Želela se je odmakniti od znanstvenega podajanja informacij, saj ta način marsikoga odbija. Ker tudi sama ni znanstvenica, razume pa vizualno komuniciranje, je uporabila svoj način podajanja informacij – izbrala je ilustracijo. S toplino in z ljubkostjo navaja dejstva, ki jih je izvedela iz spremljanja Twitter profila @JedrskaSI in ki jih marsikdo še ne pozna.
»Dejstvo je, da novo jedrsko elektrarno rabimo, ker je pomemben steber oskrbe z električno energijo v Sloveniji. Poraba in potreba po elektriki rasteta. Zaradi elektrifikacije in opuščanja fosilnih goriv bosta rastli še bolj,« pojasnjuje Teja svojo skrb. Hkrati pa poudarja, da marsičesa o jedrski energiji tudi sama ni vedela, saj se o prednostih te energije v javnosti premalo govori. »Kar je za strokovnjake dejstvo, je za marsikoga novost. Če ti nihče ne pove, ne veš.«
In kaj je njo najbolj presenetilo?
»Najbolj me je presenetilo razmerje med tem, kako statistično malo je jedrskih nesreč in kako v javnosti kljub temu še vedno prevladuje tak zadržek do jedrskih elektrarn. Tudi med mladimi.«
Razbijanje mitov
Ena od Tejinih razlag je tudi razbijanje mita okoli značilnega valjastega stolpa, iz katerega se ne kadi dim, ampak para. Za pojasnilo, kaj je na sliki, se je naslonila na znano sliko belgijskega surrealističnega slikarja Renéja Magritta z naslovom Varljivost podob (1929).
»Magritte pravi, da na tisti sliki ni pipa. Na plakatu pa ne gre za dimnik, ampak hladilni stolp. Iz njega se ne kadi dim, ampak para. Tega nisem vedela. Ko sem se kdaj peljala iz Brežic od babice nazaj domov, sem včasih opazovala to paro, misleč, da je dim in bila sem zaskrbljena. Šele zdaj vem, da je bila to zgolj para. Zato sem tudi izdelala plakat s tem sporočilom, saj nas je takih zaskrbljenih nevednežev gotovo več.«
