»V Upravi za jedrsko varnost v Švici so izbrali Nördlich Lägern kot najvarnejše mesto za globoko geološko odlagališče,« je za AFP v elektronskem sporočilu povedal Felix Glauser, tiskovni predstavnik Nacionalne agencije za odlaganje radioaktivnih odpadkov (Nagra). »Obsežne raziskave so pokazale, da je Nördlich Lägern najprimernejša lokacija in ima največje varnostne rezerve,« je dodal Glauser.
Švicarska vlada bo končno odločitev sprejela šele leta 2029, potem ko bo bržkone o tem vprašanju izveden tudi nacionalni referendum. Za zdaj so švicarski jedrski odpadki shranjeni v začasnem skladišču v Würenlingenu, 15 kilometorv od nemške meje.
Z novim objektom Nördlich Lägern Švicarji upajo, da se bodo pridružili elitnemu klubu držav, ki razpolagajo s skladiščnimi kapacitetami v globokih geoloških strukturah. Doslej je samo Finska zgradila lokacijo za skladiščenje jedrskih odpadkov v granitnih strukturah zemeljskih globin. Švedska je januarja letos prižgala zeleno luč za gradnjo lastnega mesta za zakopavanje izrabljenega jedrskega goriva v granitnih geoloških strukturah. Francija načrtuje, podobno kot Švica, skladiščenje radioaktivnih odpadkov pod zemljo v glinenih strukturah.
V Švici bo treba zakopati predvidenih 83.000 kubičnih metrov radioaktivnih odpadkov, vključno z nekaterimi visokoradioaktivnimi odpadki. Ta obseg ustreza 60-letni življenjski dobi jedrskih elektrarn Beznau, Gosgen in Leibstadt ter 47-letnim obratovanjem Muhleberga pred zaprtjem leta 2019.
Zakopavanje izrabljenega jedrskega materiala se bo predvidoma pričelo leta 2060, sledilo bo natančno spremljanje razmer v zapuščenem rudniku gline, odlagališče pa bo predvidoma zapečateno oziroma zaprto v začetku 22. stoletja
Vir: The Guardian
