Na enem od sedmih razpravnih panelov je sodeloval tudi poslovni direktor GEN energije Danijel Levičar. V središču vseh razprav so bile tri najpomembnejše dileme sodobnega časa in s tem tudi energetike: razogljičenje, energetska varnost in ekonomska vzdržnost.
V diskusiji o vlogi jedrske energije kot odgovoru na odprta vprašanja so si bili sogovornice in sogovorniki enotni, da gre za največji in najbolj zanesljiv ter čist vir energije. Gre za vir energije, ki je znan, dostopen in zanesljiv in predstavlja takojšen odgovor na energetske dileme sedanjosti. Za razliko od drugih zelenih virov je jedrska energija neodvisna od vremenskih razmer in ponuja velike kapacitete na majhnem prostoru.
"Elektrika postaja vektor prihodnosti"
V tem smislu je Danijel Levičar predstavil tudi slovenski jedrski program v luči pred meseci pridobljenega energetskega dovoljenja za izgradnjo drugega bloka JEK.
"Slovenija je verjetno najmanjša država z razvitim jedrskim programom, katerega temeljni del so štiri desetletja pozitivnih izkušenj z delovanjem JEK," je poudaril Levičar.
"S tem smo lahko dober model ostalim evropskim državam."
Slovenski energetski "miks", v katerem tretjino predstavlja energija, pridobljena iz premoga, tretjina je jedrske, tretjina pa energije iz alternativnih virov, za zdaj razmeroma dobro odgovarja na energetske potrebe države, ne pa na nujo razogljičenja.
Po drugi strani pa projekcije kažejo, pojasnjuje Levičar, da bo Slovenija do leta 2030 brez dodatnih velikih investicij v energetiko kar 60 % odvisna od uvoza, kar je z vidika suverenosti in zanesljivosti nevzdržno. Še posebej zato, ker se bodo potrebe po elektriki do leta 2050 kar podvojile.
Zanesljiv zeleni vir z zanesljivim financiranjem
Jedrska energija je v Sloveniji domač vir, ki je zlahka shranljiv in ima veliko sposobnost geografske razpršitve, posebnost je v tem, da gorivo predstavlja le približno 15-20% stroškov delovanja, kar je njena dodatna prednost, je prepričan Levičar.
Drži pa, da so jedrski projekti dolgoročni in kapitalno intenzivni v zelo kratkem obdobju, ki mu sledi 60 let kapitalsko pozitivnih učinkov investicije, dodaja. Zato morajo EU in vlade posameznih držav ponuditi vzdržno in zanesljivo financiranje v okviru taksonomije in državnih poroštev.
