Jedrska energija igra pomembno vlogo pri energetski samooskrbi Finske in pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Finska ima danes 5 delujočih jedrskih elektrarn, ki zagotavljajo približno 40 % njihove električne energije.
Finski pristop k trajnostni in nizkoogljični proizvodnji energije
Gradnja jedrskega reaktorja Olkiluoto 3 (OL3) je trajala dolgo, vendar pa danes njeni predstavniki pravijo, da gre za "največje finsko podnebno dejanje". Delež nizkoogljične električne energije se je z izgradnjo povečal na približno 93 %. Z redno proizvodnjo električne energije v jedrski elektrarni OL3 se bo povečala tudi samozadostnost Finske - uvoz električne energije se bo zmanjšal za približno 60 %
Proizvodnja električne energije v OL3 pokriva približno 14 % finskih potreb po električni energiji. A pot do te točke je bila dolga.
Financiranje po modelu Mankala
TVO (Teollisuuden Voima Oyj) je vzorčni primer družbe, ki deluje po modelu Mankala. Gre za družbo v zasebni lasti. 57 % lastnikov prihaja iz energetskega sektorja. Na Finskem podjetja ne prejemajo nobene državne pomoči za jedrsko energijo.
Moč sodelovanja: model Mankala
Model Mankala ima na Finskem dolgo tradicijo. Pravno priznan je od 60-ih let prejšnjega stoletja. Zakonitost tega modela je bila nekajkrat postavljena pod vprašaj. Nazadnje je bilo to leta 2010 v Evropskem parlamentu in sicer zaradi očitka, da gre za prikrito razdelitev dividend. Evropska komisija je sprožila preiskavo in jo leta 2012 zaključila. Od takrat je tudi v EU model Mankala zakonit.
Ta model delovanja ni omejen le na proizvodnjo energije. Uporablja se tudi na primer pri zadružnih podjetjih in stanovanjskih zadrugah.
Model Mankala je način delovanja, kjer več podjetij s skupnim ciljem ustanovi nepridobitno družbo z omejeno odgovornostjo. Ta pristop omogoča združevanje virov in delitev tveganj, kar zagotovi izvedbo projektov z velikimi kapitalskimi zahtevami. V primeru TVO je skupen namen vseh povezanih podjetij proizvodnja električne energije.
Uporaba modela Mankala v podjetju TVO pomeni delitev stroškov in delitev koristi med zasebna podjetja glede na njihov delež pri lastništvu. Vsi delničarji krijejo stroške poslovanja družbe glede na svoj lastniški delež. Ti stroški vključujejo obratovanje in vzdrževanje, zavarovanje, davke, odplačila posojil in nakup goriva. Prav tako so upravičeni do sorazmernega deleža proizvedene električne energije.
Višja podpredsednica družbe TVO Jaana Isotalo je povedala, da je bil model Mankala največji spodbujevalec pri procesu gradnje jedrske elektrarne. Uspešnost je mogoče pripisati predvidljivi proizvodnji električne energije, vlogi pri lažjem financiranju projekta in deljenih tveganjih.
Treba pa je opozoriti, da solastništvo v podjetju kljub vsemu ni brez tveganja. Delničarji so dolžni kupovati električno energijo po stroškovni ceni, kar lahko povzroči izgube, če proizvodni stroški presegajo tržne cene.
Premagovanje ovir na poti
Gradnja OL3 se je začela leta 2005 in je trajala skoraj 18 let. Zamude so se vrstile in kopičile. Razlogov je bilo več in veliko jih izhaja iz dejstva, da so gradili prototip reaktorja:
- V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bilo v Evropi zgrajenih veliko jedrskih elektrarn. Sledil je dolg premor in izkušeni strokovnjaki so se upokojili.
- Družba Areva, ki je bila glavni izvajalec, ni imela izkušenj z gradnjo jedrskih elektrarn. Pri predhodnih projektih te družbe je bila za vodenje gradnje odgovorna družba Électricité de France. Številni izkušeni podizvajalci so zapustili dejavnost, zato so bili pri Arevi primorani poiskati nove podizvajalce in jih usposobiti za jedrsko proizvodnjo.
- Projekt se je začel zelo počasi, ker izvajalec ni bil ustrezno pripravljen. Ko je bilo leta 2005 izdano gradbeno dovoljenje, deli podrobnega načrta sploh še niso bili na voljo. Gradnja se je zares začela 2 leti pozneje.
- Velikost reaktorja in uporaba novih tehnologij sta prinesla velike izzive. Nekatere proizvodne tehnologije še nikoli niso bile uporabljene. Na primer pri tlačni posodi reaktorja so bile uporabljene nove tehnike varjenja. Več velikih sestavnih delov je bilo treba dvakrat ali celo trikrat izdelati, da so dosegli predpisano kakovost.
- Tudi ključne osebe podjetja TVO niso imele izkušenj z vodenjem velikega gradbenega projekta.
Olkiluoto 3 naj bi bil prvi reaktor generacije 3+. Utrl naj bi pot novemu valu enakih reaktorjev po vsej Evropi. Ti naj bi bili varni, cenovno dostopni in pravočasno dobavljeni. Žal se zgodba ni odvijala po tem idealnem scenariju.
Kako so premagali ovire in končali ta projekt?
To, da so Finci v veliki meri podporniki jedrske energije, govorijo tudi številke. Več o tem pa smo izvedeli tudi v podkastu, kjer smo se pogovarjali s Teo Törmänen.
Kaj pa stroški?
Jaana Isotalo je povedala, da je strošek za gradnjo reaktorja Olkiluoto 3 znašal 5,8 milijard evrov.
Pri tem pa je treba omeniti še podražitve projekta, saj so zgoraj omenjeni zapleti pomenili precejšnjo podražitev. Večina medijev navaja strošek 11 milijard evrov. Od kod ta razlika in kdo jo je plačal?
Glavni izvajalec družba Areva je gradila enoto OL3 po fiksni ceni 3 milijarde evrov. Načeloma vsi stroški gradnje nad to ceno bremenijo družbo Areva. Zaradi zamud in višjih stroškov sta družbi TVO in Areva rešitev iskali tudi prek Mednarodnega arbitražnega sodišča. Zgodba se je zapletala in se razpletla s poravnavo. Družba Areva je imela na koncu nakopičenih izgub v višini 5,5 milijarde evrov. Skupni stroški projekta tako res znašajo dobrih 11 milijard evrov, vendar je družba TVO plačala 5,8 milijard evrov.
Kako bi Jaana Isotalo danes odgovorila tistim, ki trdijo, da le jedrska elektrarna predraga in da gradnja traja predolgo?
Nauk zgodbe: Ne gradi se prototipov. Bolje je izbrati preizkušene in licencirane modele z zagotovljenimi dobavnimi verigami.
Kakšna pot! Ampak to je šele začetek.
Oglejte si še primer odličnega samoironičnega finskega humorja, s katerim je družba TVO komunicirala konec gradnje in začetek delovanja OL3.
