Dr. Janez Kokalj deluje na Odseku za reaktorsko tehniko na Inštitutu Jožef Stefan (IJS), kjer se jedrski strokovnjaki ukvarjajo s proučevanjem težkih nesreč, z jedrsko varnostjo, s staranjem materialov ter sorodnimi področji, na primer fuzijskimi elektrarnami. Kot pravi dr. Kokalj, je pri jedrskih elektrarnah predvsem pomembno to, da se zavedamo potencialnih izzivov, jih uspešno prepoznamo ter se nanje čim bolje pripravimo.
Obstajajo pa tudi kritiki poudarjanja varnosti in tveganj. Namreč psihološki vpliv delovanja tovrstnih sporočil ljudem ne daje vtisa o veliki varnosti, ampak ima pogosto ravno nasproten učinek. Če ponavljamo podatke o varnosti in izpostavljamo minorno tveganje, se človek prej ali slej vpraša: "Čemu je toliko govora o varnosti? Je morda nevarno?" Podobno velja za letala, ki so po vseh podatkih najbolj varen način transporta, a se letenja nekateri še vedno bojijo, varnostne ukrepe (varnostni pas, varnostna navodila) pa dojemajo kot večje tveganje. V resnici je ravno obratno. Treba je razumeti, da znamo ljudje nevarne reči narediti zelo varne. To varnost omogoča tudi varnostna kultura, ki je vgrajena v celotno jedrsko industrijo.
Kljub tem pomislekom tokrat govorimo o varnosti, saj je za zanimivo, do kakšnih podrobnosti grejo strokovnjaki, ki proučujejo varnost in tveganja.
Verjetnost nastanka težke nesreče v NEK je natančno izračunana
Strokovnjaki na Odseku za reaktorsko tehniko med drugim proučujejo hipotetične scenarije in dogodke, da bi v jedrski elektrarni, raziskovalnem reaktorju ali skladišču izrabljenega goriva prišlo do poškodbe sredice ali izrabljenega goriva, kar bi ogrozilo okolje oziroma povzročilo obsevanost ljudi ali okolja.
Verjetnost, da v Nuklearni elektrarni Krško pride do takšne nesreče, pri kateri je poškodovana sredica in ki jo strokovno imenujemo “težka nesreča”, je izračunana natančno in znaša 4,85·10-5.
Med najpomembnejše varnostne sisteme jedrske elektrarne prištevamo:
- sistem za hitro zaustavitev reaktorja,
- sistem za zasilno hlajenje sredice,
- sistem zadrževalnega hrama,
- pomožni sistem napajalne vode,
- bivalne sisteme komandne sobe ter
- električno napajanje sistemov.
Kot razlaga dr. Kokalj, so “v jedrski elektrarni varnostni sistemi podvojeni, potrojeni ali početverjeni, ravno z namenom, da do težke nesreče ne more priti”.
Razvoj jedrskih tehnologij je hiter, njihova implementacija pa počasnejša
Varnost je v jedrskih elektrarnah izredno pomembna tudi zato, ker so jedrske elektrarne z nami dlje kot le eno generacijo. “Celotna življenjska doba z gradnjo, razgradnjo je tudi do 100 let,” pravi dr. Kokalj.
Kljub počasni implementaciji novih jedrskih rešitev pa njihov razvoj ne stoji. “Trenutno obstaja več kot 100 različnih dizajnov malih modularnih reaktorjev, prav tako se dela na 4. generaciji reaktorjev z različnimi hladili,” vse več pa je tudi govora o komercialni uporabi fuzije. Vendar, kot že rečeno, implementacija novih jedrskih rešitev je počasna, zato se bomo še nekaj časa zanašali na obstoječe rešitve.
Malo prostora in velika količina energije
“Jedrska energija zasede malo prostora v naravi, je zanesljiv vir velike količine energije, in to nizkoogljične. Jedrsko tehnologijo pa uporabljamo tudi v medicini in raziskavah.” To so glavni razlogi, zakaj na Odseku za reaktorsko tehniko podpirajo jedrsko energijo.
