V trudu za razogljičenje ne manjka zavez za boj proti podnebnim spremembam. Na svetovni konferenci COP27 v Egiptu novembra 2022 so bile z mednarodnim sporazumom okrepljene zaveze o omejitvi dviga globalne temperature na največ 1,5 stopinje nad predindustrijsko ravnjo. Vendar pa moramo na energetskem trgu, na katerem prevladujejo fosilna goriva in ki ga pretresajo dogodki, kot je konflikt v Ukrajini, poiskati odporne vire energije. Avtorji poročila predlagajo, da to potrebo izpolni jedrska energija, saj je brez emisij in ima uveljavljeno tehnologijo, ki lahko podpira energijo iz drugih virov.
Izzivi pri energetskem prehodu
Pot do prihodnosti z ničelno neto vrednostjo ni linearna. Soočamo se s precejšnjimi ovirami, kot sta potreba po znatnih finančnih naložbah in nadzor nad izpusti toplogrednih plinov. Trenutni trendi porabe energije in izpustov kažejo zahtevno sliko. Hitro moramo povečati uvajanje obnovljivih virov in hkrati zagotoviti dosledno oskrbo z energijo, pri čemer pa je treba za zagotavljanje zanesljivosti uporabiti fosilne vire energije.
Energetski sektor, ki povzroča približno 30 % svetovnih izpustov, se mora razogljičiti. Avtorji poročila menijo, da je jedrska energija v tem boju zelo pomemben zaveznik, saj ponuja energijo v neprekinjenem delovanju, porabi manj zemljišč kot obnovljivi viri energije in je že sedaj glavni vir nizkoogljične energije. Njen potencial v visokotemperaturnih industrijskih procesih jo prav tako uvršča med edinstvene nizkoogljične možnosti.
Dojemanje javnosti in premagovanje izzivov za rast jedrske energije
Kljub močnim argumentom za jedrsko energijo, skepsa javnosti (zlasti v Evropi, na Japonskem in v ZDA) omejuje njeno širitev. Nasprotno pa se v Aziji povečuje število novih jedrskih objektov. Težava je, da moramo za dosego neto ničelnih ciljev znatno povečati jedrske zmogljivosti na svetovni ravni. To je naloga, ki čaka jedrsko industrijo.
Za učinkovito izkoriščanje jedrske energije se mora svetovna jedrska industrija spopasti z več izzivi:
- zapletenost in raznolikost zasnov reaktorjev, da je vsaka elektrarna "prva te vrste";
- omejena industrija za materiale, sisteme in komponente;
- pomanjkanje kvalificiranih in plačanih delavcev z zahtevanim strokovnim znanjem, ki ga še povečuje staranje delovne sile izkušenih jedrskih strokovnjakov;
- omejitve glede sposobnosti učinkovite in uspešne gradnje, ki bo zagotovila pravočasno dobavo znotraj proračuna, ki bo izpolnila stroge standarde kakovosti;
- partnerstva in gradbene pogodbe, ki ne odražajo ustreznega obsega projektnih tveganj, povezanih z zapletenostjo tehnologije;
- zapletene in spreminjajoče se regulativne zahteve za gradnjo jedrskih elektrarn, ki med vladami niso usklajene.
Akcijski načrt za prihodnost z jedrsko energijo
Za premagovanje naštetih ovir avtorji predlagajo več ukrepov, ki vključujejo:
- Preusmeritev kapitala: Javni in zasebni kapital je treba agresivneje usmeriti v jedrski sektor.
- Spodbujanje inovacij: Pospešiti nove in inovativne zasnove reaktorjev, da bi sledili drugim tehnologijam.
- Odpravljanje pomanjkanja delovne sile: Usklajevanje prizadevanj za povečanje delovne sile z zaposlovanjem in usposabljanjem.
- Izgradnja industrijske baze: Vzpostavitev centrov odličnosti in razvoj dobavnih verig, da bi se izognili morebitnim ozkim grlom.
- Racionalizacija postopkov izdaje dovoljenj: Sodelovanje z regulatorji in oblikovalci politik za opredelitev globalnih zahtev za izdajanje licenc.
- Izboljšanje izvajanja projektov: Uporabiti je treba preizkušene strategije in taktike upravljanja za zmanjšanje verjetnosti prekoračitve stroškov in časovnega načrta.
Jedrska energija je obetavna rešitev za izpolnitev zavez glede podnebnih sprememb. Hkrati lahko pomembno prispeva k izpolnjevanju svetovnih zavez na področju podnebnih sprememb. Vendar se to lahko zgodi le, če se bo industrija premagala izzive za učinkovito širitev. Čas je, da jedrska energija stopi v ospredje in odigra svojo vlogo pri zagotavljanju trajnostne prihodnosti.
