Vesna Nahtigal o jedrski energiji in deindustrializaciji

Ob spremembah Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je Vesna Nahtigal opozarjala, da je ta dokument za gospodarstvo morda še bolj pomemben kot reforme. Vseskozi poudarja pomen samozadostnosti in zato so na GZS tudi pripravili konkreten načrt, kako postati energetsko samozadostni do leta 2050. Pri tem so upoštevali vse nizkoogljične vire, saj se tudi gospodarstvo zaveda pomena energetskega prehoda v bolj trajnostno družbo. Z upoštevanjem financiranja infrastrukturnih projektov, ki ne bi obremenjevali državne blagajne, pa je GZS naredila tudi korak naprej in Vladi Republike Slovenije ponudila rešitve.

Kadar Vesna Nahtigal govori o energetiki, ne pozabi na jedrsko energijo. Še več. Pripisuje ji pomembno vlogo za prihodnost Slovenije. Ob želeni elektrifikaciji in prehodu na čiste vire namreč obnovljivi viri ne bodo zadostovali potrebam industrije.

Vesna Nahtigal o nadaljnjem razvoju jedrske energije v Sloveniji:

Nemčija, na katero smo gospodarsko zelo vezani, se je lansko leto soočila z nižjo industrijsko proizvodnjo. Nedavno pa je presenetil zaskrbljujoč podatek, da je v Sloveniji industrijska proizvodnja padla najbolj med državami EU - tako mesečno kot letno.

Kje je problem deindustrializacije in kaj lahko naredi Slovenija, če želi izpeljati t. i. zeleni prehod? Je rešitev v uvozu energije ali uvozu surovin? Prisluhnite odgovorom.

Se bomo znali slišati in narediti potrebne korake?