Drugi blok Jedrske elektrarne Krško (JEK2) predstavlja največji posamičen infrastrukturni projekt v zgodovini slovenske države. Če se bomo kot država odločili za to pot, bo JEK2 postal tudi največji posamični energetski objekt v državi, ki bo zmožen samostojno zagotavljati tudi več kot 50 % vseh trenutnih potreb po električni energiji v državi. Vemo pa, da se bodo potrebe povečevale.
Predviden investitor projekta je državna energetska družba GEN energija, ki ima v lasti slovensko polovico obstoječe NEK. Kot nosilec projekta je GEN energija dolžna pripraviti vso potrebno investicijsko dokumentacijo, skupaj z vsemi vlogami za umeščanje v prostor in pridobivanje potrebnih dovoljenj, da bi projekt lahko izpeljali.
Umeščanje v prostor in pridobivanje gradbenega dovoljenja
Kot najbolj ustrezna lokacija za novo jedrsko elektrarno je bilo izbrano zemljišče, ki se nahaja severozahodno od obstoječe jedrske elektrarne NEK.
Izbrana lokacija ima v svoji neposredni bližini skoraj vso potrebno infrastrukturo, ki je potrebna za vklop nove jedrske elektrarne v omrežje, hkrati pa je tu tudi lokalna skupnost, ki jedrski objekt že sprejema in z njim sobiva, zato je odločitev za širitev v Krškem razumljivo daleč najbolj enostavna.
Prvi izziv, ki zdaj stoji pred investitorjem je umestitev novega jedrskega objekta v okviru državnega prostorskega načrtovanja. Gre za dolgotrajne postopke, ki zahtevajo vključevanje številnih ministrstev in drugih deležnikov, ki lahko na predlagan projekt podajo svoja mnenja.
Šele po vseh teh postopkih, ki naj bi se končali šele okrog leta 2028, bo investitor dobil podlago za izdajo gradbenega dovoljenja, kar pa bo zahtevalo še dodatnih nekaj let postopkov preden bo lahko zasajena prva lopata, kar je predvideno za leto 2032.
Elektrarno bodo nato predvidoma gradili 7 let, v omrežje bo predvidoma priklopljena z letom 2039.
Zaradi gradnje JEK2 bo treba popraviti načrte za krško obvoznico (potreben bo rahel zamik predvidene trase), prestaviti en daljnovod, vodovod in plinovod, ki trenutno potekajo skozi zemljišča izbrana za JEK2.
Iz predlagane idejne zasnove za sprejem Državnega prostorskega načrta je razvidno, da investitor poleg same jedrske elektrarne predlaga tudi izgradnjo enega ali dveh hladilnih stolpov, ki bosta omogočala, da elektrarna s svojim delovanjem ne bo obremenjevala reke Save.
Ustreznost z vidika elektroenergetskega sistema
Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je vodilna strokovna institucija v državi za področje upravljanja elektroenergetskega sistema. GEN energija je v sodelovanju z inštitutom opravil potrebno presojo najbolj primernega tipa jedrske elektrarne, ki bi lahko na območju Krškega v tem trenutku obratovala poleg obstoječe NEK.
Glede na razpoložljivost infrastrukture v bližini je EIMV ocenil, da je najbolj optimalna izbira elektrarna z neto proizvodnjo (torej proizvodnjo, ki jo oddaja v omrežje) med 1000 in 1300 MW električne energije.
Študija različnih scenarijev EIMV je tako izključila možnost gradnje več kot ene nove jedrske elektrarne, kar se je navajalo kot eno izmed predlaganih rešitev. Študija je prav tako odklonilna do postavitve jedrskega reaktorja tipa EPR, ki ga trži francoski jedrski gigant EDF, saj je tak reaktor z močjo 1650 MW prevelik za trenutne kapacitete, ki jih premore omrežje.
Poleg sposobnosti za neposredno priključitev JEK2 na elektroenergetski sistem je EIMV presodil, da je moč do 1300 MWe optimalna tudi iz vidika zagotavljanja sistemske rezerve.
Ocena ekonomike projekta JEK2
Prvič smo od investitorja dobili tudi okviren izračun stroškov izgradnje nove jedrske elektrarne in cene električne energije, ki bi jo morali plačevali slovenski potrošniki, da bi se elektrarna investitorju tudi poplačala.
Kot smo pri JedrskaSI že izpostavljali v prispevku Ekonomika jedrskih elektrarn, je končna cena izgradnje elektrarne odvisna od izbire nazivne moči nove jedrske elektarne in od finančne strukture.
Pri GEN energiji so pripravili nekaj okvirnih smernic, da si lahko javnost predstavlja strukturo cene nove jedrske elektrarne glede na izbiro dobavitelja in finančno strukturo projekta.
Če bi elektrarno naročili in plačali danes, po cenah v letu 2024, bi ta stala 9314 EUR na instaliran KW moči. Ta cena vključuje tako prilagoditev projekta zaradi seizmične aktivnosti izbranega območja kot tudi dodatne stroške, ki bodo verjetno nastali zaradi oddaljenosti lokacije od morja, težke komponente bo namreč nekoliko težje transportirati iz pristanišč na Jadranu do lokacije elektrarne.
Na trgu so trenutno trije znani ponudniki jedrske tehnologije s petimi velikimi jedrskimi elektrarnami, ki zaradi geostrateških razmer pridejo v poštev pri izbiri:
| Dobavitelj | Moč reaktorja | Cena v EUR |
| 🇰🇷 KHNP | 1000 MW | 9,3 mrd |
| 🇺🇸 Westinghouse | 1100 MW | 10,2 mrd |
| 🇫🇷 EDF | 1200 MW | 11,2 mrd |
| 🇰🇷 KHNP | 1300 MW | 12,1 mrd |
| 🇫🇷 EDF | 1650 MW | 15,4 mrd |
Močnejši kot bo izbran reaktor, dražje bo, vendar bo na koncu večja tudi proizvodnja energije. Pri vseh jedrskih reaktorjih je pričakovana življenjska doba najmanj 60 let z možnostjo podaljšanja na 80. Vsi lahko delujejo tudi na reciklirano jedrsko gorivo.
Zgrajeni in prezkušeni so do sedaj le spodnji trije veliki jedrski reaktorji, zato predvidevamo, da imajo ti malce večjo možnost za izbiro.
Odločilen bo strošek financiranja
Konzervativna ocena stroškov obratovanja nove jedrske elektrarne, skupaj s ceno jedrskega goriva in stroškom razgradnje, je 44,5 EUR na MWh. Gre za rahlo višjo ceno, kot jo dosega obstoječa NEK, ki svojo energijo v tem trenutku prodaja po ceni okrog 35 EUR na MHh.
Pomembno je vedeti, da to ne bo cena, ki bi jo za energijo na koncu plačevali potrošniki. Poleg stroška izgradnje bo investitor moral financirati tudi izposojen kapital, s katerim bo elektrarno zgradil. GEN energija v tem trenutku na svojem računu seveda nima na voljo potrebnih 10-15 milijard evrov, da bi lahko čez noč naročili in plačali novi reaktor.
Potreben kapital si bo treba izposoditi, koliko pa bodo znašali stroški odplačevanja posojil in s tem končna cena energije, pa je odvisno od zahtevanih donosov na trgu kapitala.
Če bi si GEN energija lahko za JEK2 zagotovila posojilo po pogojih, ki trenutno veljajo za državno infrastrukturo, bi končna cena energije znašala 66 EUR na MWh. V tem primeru govorimo o realni 2 % obrestni meri.
Če bi si iz različnih razlogov, kot je npr. državno oklevanje pri izdaji poroštva, morala GEN energija kapital izposoditi po bolj neugodnih pogojih, bi pri 3 % realni obrestni meri cena energije poskočila na 81 EUR na MWh, pri 4 % pa bi cena znašala 99 EUR na MWh.
Resno strateško sodelovanje pri JEK2 s strani države, kot je to npr. storila Češka republika pri širitvi jedrske elektrarne Dukovany, je garant za nižjo ceno električne energije.
Če bo GEN energija iz političnih razlogov prisiljena v iskanje sredstev izključno na trgu kapitala brez zavarovanj s strani države, bo cena presegla 100 na MWh in se investitor po vsej verjetnosti za projekt ne bo odločil, saj se pod takšnimi pogoji ne bo izplačal.
Pri GEN energiji sicer pričakujejo, da se bo država projekta lotila resno, saj gre za strateško energetsko infrastrukturo, s tem pa pričakujejo, da bo povprečna cena energije v življenjskem ciklu elektrarne najverjetneje dosegla ceno nekje med 66 in 81 EUR na MWh, kar ustrezna trenutnim razmeram na slovenskem energetskem trgu, da se bo lahko elektrarna na koncu tudi poplačala.
