Stališča kandidatnih list do jedrske energije

Vprašanja smo poslali vsem 11 kandidatnim listam. Liste so razvrščene glede na to, kako hitro so nam poslale svoje odgovore. Listi Levice in Vesne nam svojih odgovorov žal (še) nista poslali in zato tudi nista vključeni v rezultate. Če bodo odgovore uspeli zagotoviti, jih bomo dodali naknadno. Ostalim sodelujočim se lepo zahvaljujemo za sodelovanje.

1. Si jedrska energija zasluži naziv “trajnostna energija”?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Zeleni*	Svoboda*
NSi
Nič od tega
SDS
Resni.ca
SLS
SD*

SD: Pri tovrstnih opredelitvah moramo biti previdni. Potrebno je upoštevati vse okoljske učinke posameznega načina pridobivanja energije. Ob upoštevanju vseh, jedrske energije gotovo ne bi smeli uvrščati med tiste, ki imajo največji oz. najbolj škodljiv okoljski vpliv. Zagotovo pa sodi med tiste, katerih ogljični odtis je manjši in omogoča stabilno oskrbo z energijo.

Zeleni: Jedrsko energijo vidimo kot nizkoogljični vir energije.

Svoboda: Delno. Jedrska energija je v evropskih aktih o taksonomiji uvrščena kot nizkoogljični vir ob izpolnjevanju določenih pogojev (Dopolnilni delegirani akt o podnebju (Delegirana uredba (EU) 2022/1214) spreminja Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 in (EU) 2021/2178, tako da pod strogimi pogoji vključuje posebne dejavnosti jedrske in plinske energije na seznam gospodarskih dejavnosti ki jih zajema taksonomija EU. Merila za posebne plinske in jedrske dejavnosti so v skladu s podnebnimi in okoljskimi cilji EU in bodo pomagala pospešiti prehod s trdnih ali tekočih fosilnih goriv, vključno s premogom, k podnebno nevtralni prihodnosti. Uporabljal se bo od januarja 2023.

2. Direktiva EU določa, da morajo države članice do leta 2030 uporabljati vsaj 42,5 % energije iz obnovljivih virov (OVE). Ali menite, da je treba to direktivo popraviti tako, da bodo v tem deležu upoštevani vsi nizkoogljični viri energije, torej tudi jedrska?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Zeleni*
NSi	Svoboda*
Nič od tega
SDS
Resni.ca
SLS
SD*

SD: Cilje je smiselno prilagajati tako, da se doseže dejanska učinkovitost, to pa je dejansko  znižanje izpustov. OVE so vsekakor eden od pomembnih načinov za dosego tega cilja in njihovo uporabo je smiselno vzpodbujati, a tako, da dejansko dosegamo ključne cilje: razogljičenje in čim nižje okoljske vplive.

Zeleni: Glede na to, da je bila direktiva sprejeta pred kratkim in da njeni učinki še niso merljivi, zagovarjamo, da poskusimo navedeni cilj doseči in v kolikor to ne bi bilo izvedljivo, da se gre v njeno prenovo.

Svoboda: Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, Uredbe (EU) 2018/1999 in Direktive 98/70/ES glede spodbujanja energije iz obnovljivih virov ter razveljavitvi Direktive Sveta (EU) 2015/652 (predvidevam, da se vprašanje nanaša na to direktivo), obravnava obnovljive vire energije.

3. Slovenija ne dosega zahtevanega deleža energije iz OVE in zato plačuje t. i. obvezen statistični prenos energije iz obnovljivih virov od držav, ki imajo večje izpuste toplogrednih plinov, a dovolj OVE. Se vam zdi tak sistem ustrezen?

DA	NE	Neopredeljeni
Svoboda*	Desus & Dobra država	Zeleni*
	NSi
	Nič od tega
	SDS
	Resni.ca
	SLS
	SD*

SD: Kot že pojasnjeno, želimo si kazalnike, ki bi merili in vzpodbujali predvsem dejansko znižanje izpustov in škodljivih okoljskih vplivov.

Zeleni: Deloma. Države članice vsekakor rabijo določeno vzpodbudo, da povečujejo delež OVE, nismo pa prepričani, da je navedeni statistični model najboljša opcija. Dejstvo, pa je tudi, da je razlog za slovenski neuspeh predvsem neuspešnost umeščanja v prostor novih OVE.

Svoboda: Gre za sistem, ki gradi na popolnoma integriranem notranjem energetskem trgu (brez ovir), in je podoben že drugim podobnemu sistemu liberaliziranega trga (emisijski kuponi). Trditev je sicer sporna - Slovenija je statistični prenos za leto 2022 izvedla s Hrvaško, ki ima po različnih emisijskih kazalcih nižje emisije od Slovenije. Večina držav članic EU, ki presega cilje OVE, in nato lahko z viški tudi trguje, je tudi v skupini držav članic z najnižjimi emisijami (npr., Švedska, Finska, Latvija, Portugalska, Danska). Ravno nedoseganje cilja – torej deleža OVE v bruto končni rabi energije v Sloveniji je razlog za plačevanje statističnih prenosov. Treba je usmeriti vse napore v doseganje cilja. Slovenija ima največje izzive na prometu.

Pojasnilo JedrskaSI - odgovor listi Svobode: Leto prej je Slovenija statistični prenos izvedla s Češko, ki ima večje izpuste kot Slovenija. Tudi Francija, ki je svoj elektroenergetski sistem razogljičila že pred 30 leti, a ne dosega obveznega deleža iz OVE, je za statistični prenos iz OVE plačala Italiji, ki ima večje izpuste. Na drugi strani pa Nemčiji, ki je ena od držav članic z največjimi izpusti, ni treba plačevati nobenih kazenskih statističnih prenosov. Taka ureditev je škodljiva za planet in zavira razvoj nizkoogljične energije.

4. Ali menite, da je treba vsem infrastrukturnim projektom čiste (nizkooogljične) energije zagotoviti dostop do financiranja z nizkimi obrestnimi merami?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država		SD*
NSi		Zeleni*
Nič od tega
SDS
Resni.ca
SLS
Svoboda

SD: Nizek ogljični odtis je pomemben, a pri infrastrukturnih objektih je potrebno presojati številne učinke. Dostopno financiranje je potrebno zagotavljati, a pri presoji upravičenosti je treba upoštevati še druge vidike.

Zeleni: Vsak projekt je potrebno presojati skozi okoljske učinke in ekonomiko projekta.

5. Ali bi podprli ustanovitev mednarodne banke za jedrske naložbe, ki bi pomagala zbirati kapital, potreben za jedrske projekte?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Nic od tega*	Zeleni*
NSi
SDS
Resni.ca
SLS
SD
Svoboda

Nič od tega: NE, EU bi morala to sama reševati v okviru evropskega financiranja z nizkimi obrestnimi merami za odobrene projekte energije iz obnovljivih virov.

Zeleni: Ne v kolikor to pomeni, da se vanjo vlagajo javna sredstva. Če pa gre za zasebni kapital in interes, pa je to odločitev posameznih vlagateljev na trgu.

6. Ali bi morala EU načrtovati tudi ukrepe za blažitev posledic podnebnih sprememb izven EU, predvsem v Afriki in na Bližnjem vzhodu?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Resni.ca	Nic od tega*
NSI
SDS*
SLS
SD
Zeleni*
Svoboda*

Nič od tega: Najprej je potrebno zagotoviti sredstva za projekte v EU, viške pa potem namenjati, kot pomoč ostalim.

SDS: EU bi morala načrtovati ukrepe, a prisiliti države, da same sofinancirajo ukrepe. Le tako bodo ukrepi tudi dosegli svoj namen.

SD: Učinki podnebnih sprememb so globalni in ne prizadenejo vedno tistega, ki jih povzroča. Poleg tega podnebne spremembe sprožajo revščino in konflikte, katerih negativne posledice nosimo tudi mi. Prav na tem vprašanju je jasno razvidno, kako pomembno je globalno delovanje in zavedanje, da vsi živimo na istem, enem in edinem planetu. 

Zeleni: Da skozi skupne razvojne projekte in investicije skladne s cilji Zelenega prehoda.

Svoboda: Ukrepi so že vzpostavljeni in se izvajajo. EU in njene države članice imajo po Pariškem sporazumu obveznost pomoči manj razvitim državam pri prilagajanju podnebnim spremembam, ki se izvajajo preko finančnih prispevkov v različne sklade pomoči ter razvojnih projektih v teh državah. EU prispeva tudi največji delež teh pomoči v svetu.

7. Za predviden zeleni prehod bomo potrebovali veliko surovin, litija, bakra in redkih kovin. Ali bi EU morala vlagati v rudarstvo znotraj EU?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Nic od tega*	SDS*
NSI	Resnica	SD*
SLS	Zeleni*
	Svoboda*

Nič od tega: Kitajska je ravno nekaj dni nazaj sporočila, da njena največja tovarna za baterije reciklira že blizu 99% potrebnih surovin in redkih kovin. To bo prihodnost tudi v EU in ni potrebe, da dodatno obremenjujemo okolje z novimi rudniki.

SDS: Lahko le litij brez ogljičnega odtisa (kar že obstaja znotraj EU).

SD: Rudarstvo oz. pridobivanje surovin je nujnost, dejstvo pa je tudi, da gre za panogo, ki je med najbolj problematičnimi glede svojih okoljskih učinkov in problematičnih praks na področju delavskih pravic. Vlaganja v rudarstvo - doma in po svetu - bi zato morala biti povezana predvsem z zmanjšanjem okoljske škode in z zagotovitvijo spoštovanja delavskih pravic in varnosti pri delu. 

Zeleni: Predvsem moramo povečati ponovno rabo surovin, ki jih že posedujemo, saj pri tem zaostajamo za mnogimi državami (npr. jelko v ZDA).

Svoboda: Z vidika samooskrbe je potrebno vlagat v »domače« vire. Predvsem pa je potrebno okrepiti vlaganja v tehnološke procese recikliranja materialov in surovin.

8. Med surovinami, ki bodo potrebne, je tudi uran. EU ima trenutno omejene rudarske operacije saj so številni rudniki urana zaradi političnih razlogov zaprti. Bi glede na velik napredek pri ekološki sprejemljivosti tehnik rudarjenja urana podprli ponovno odprtje rudnikov te surovine?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Resnica	Nic od tega*
NSI		Zeleni*
SDS		Svoboda*
SLS
SD*

Nič od tega: Samo v primeru, ko bi lahko zagotovili rudarjenje z minimalno škodljivimi vplivi na okolje in ljudi.

SD: Da, a ob jasnih zagotovilih tehnološke izvedljivosti, ekonomske upravičenosti in čim manjše okoljske škode. 

Zeleni: To je odločitev posamezne države članice in dogovorov z lokalnimi skupnostmi. Zelo težko si predstavljamo, da bi o tem odločala EU.

Svoboda: Pogojno. Trenutno alternativ za pridobivanje potrebnih, zadostnih količin urana, (še) ni. Alternativni tehnološki procesi so v fazi razvoja. Pred splošno uveljavitvijo novih procesov za pridobivanje urana, je poleg pridobljenih količin, potrebno upoštevati tudi ekonomsko upravičenost in energetsko učinkovitost proizvodnih procesov.

9. Ali podpirate vzpostavitev projektov za recikliranje izrabljenega jedrskega goriva?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država
NSI
Nic od tega
SDS*
Resnica
SLS
SD*
Zeleni*
Svoboda

SDS: Recikliranje izrabljenega jedrskega goriva lahko pomaga zmanjšati količino radioaktivnih odpadkov ter povečati trajnost in učinkovitost jedrskih virov.

SD: Tehnologije, ki omogočajo manj rudarjenja in obnovo surovin, podpiramo.

Zeleni: Da ob upoštevanju najvišjih varnostnih in okoljskih standardov. So pa takšni projekti seveda del mednarodnih dogovorov o miroljubni uporabi jedrske tehnologije, kar pomeni, da bo število in obseg tovrstnih projektov zelo omejen.

10. Ali bi EU morala poskrbeti za delovne razmere v rudarstvu v tistih državah, na katere se trenutno zanašamo?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Resnica	SDS*
NSI		Svoboda*
Nic od tega
SLS
SD*
Zeleni*

SDS: Zmanjšati je potrebno iskanje kovin, ki povečujejo odvisnost t. i. zelenega prehoda oziroma ustvarjajo zeleni ludizem.

SD: Prenašati svoje težave v druge dele sveta ni korektno, še zlasti če uživamo koristi njihovega dela. Podobno kot v drugih proizvodnih verigah je potrebno zagotoviti, da v njih ni izkoriščevalskih odnosov, otroškega dela, nizkih okoljskih standardov ipd. Če tega ne odpravimo, smo kot uporabniki končnih izdelkov tudi soodgovorni za škodo, ki jo povzročajo te dejavnosti.

Zeleni: Da in to se bo poskušalo na ravni EU doseči s t. i. strateškimi dogovori z državami, ki posedujejo surovine in delitvi sodobnih (rudarskih in procesnih) tehnologij z njimi.

Svoboda: Smiselno bi bilo sicer te možnosti nasloviti in preučiti.

11. Zanima nas vaše stališče do koncepta tehnološke nevtralnosti. Se strinjate, da bi tehnologije kot take morale imeti z vidika zakonodaje enaka izhodišča, kadar gre za rabo v določene namene, npr. zniževanje izpustov CO2?

DA	NE	Neopredeljeni
Desus & Dobra država	Zeleni*	Nic od tega
NSI		Svoboda*
SDS
Resnica
SLS
SD*

SD: Tehnologija se stalno razvija in na vseh področjih zagovarjamo uporabo najboljših tehnološko možnih rešitev. Smiselno je podpreti vse tehnologije, ki prispevajo k zniževanju škodljivih podnebnih in okoljskih učinkov in pri tem paziti, da interesi lastnikov tehnologije ne prevladajo nad javnim interesom.

Zeleni: Ne, ker je prepogosto zlorabljen za neukrepanje, kar se lepo vidi pri tehnološkem zaostanku evropske avtomobilske industrije. Seveda pa velja znanstveno-raziskovalna avtonomija, kjer morajo imeti raziskovalci popolnoma proste roke pri iskanju in raziskovanju novih tehnologij.   

Svoboda: Zniževanje izpustov CO2 temelji na tržnem mehanizmu in sicer sistemu trgovanja z emisijski kuponi, katerih namen je postopno opuščanje proizvodnje s fosilnimi gorivi. S tem je tehnološka nevtralnost, vsaj na elektroenergetskem in industrijskem trgu, že vzpostavljena. S širitvijo se to načelo prenaša tudi na široko rabo energije in cestni promet. Zniževanje emisij se v različnih sektorjih dosega s paleto različnih rešitev, hitre rešitve prinašajo predvsem OVE in URE tehnologije, ki se jih po različnih sektorjih rabe energije tudi različno spodbuja, predvsem v smeri da postanejo tržno dostopne. Tako da je to težko primerljivo.

Splošni komentarji

NSi:

Stališče NSi je jasno: EU brez jedrske energije ne more zmanjšati izpustov toplogrednih plinov. Sončne in vetrne elektrarne ne bodo dovolj, jedrska energija mora zato postati hrbtenica prihodnje evropske energetske politike. Investicije v nove jedrske elektrarne morajo biti sofinancirane tudi z evropskimi sredstvi. V NSi podpiramo čim hitrejšo izvedbo postopkov za izgradnjo NEK2.