Skip to main content

5 največjih težav Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta

Slovenija že več let pripravlja svoj Nacionalni energetski in podnebni načrt - NEPN. Obseg dokumenta je z vsako različico daljši, hkrati pa še vedno ne odgovarja na ključna vprašanja, kot so: Kako se bo nadomestilo fosilne energijske vire? Kako bo prestrukturiranje oskrbe z energijo ustrezno nadomestilo današnjo oskrbo in hkrati intenzivno zmanjšalo vplive na okolje z vidika izpustov toplogrednih plinov, rabe prostora in naravnih virov ter ohranjanja biodiverzitete? Državljani moramo te odgovore zahtevati.

22 Julij 2024

1. Zavajajoče poimenovanje 2 scenarijev

Obsežen del dokumenta je namenjena primerjavi 2 energetskih scenarijev, ki pa strokovno nista obravnavana na enak način, njuno poimenovanje pa je zavajajoče.

Imeni sugerirata, iz kakšnih virov bomo pridobivali energijo:

  • JE+OVE: jedrski scenarij z izgradnjo novih kapacitet za izkoriščanje jedrske energije in OVE. V nadaljevanju ga preimenuje v DU-JE ali jedrski scenarij.
  • 100 % OVE: scenarij, ki do leta 2050 predvideva le uporabo OVE. V nadaljevanju ga preimenuje v DU-OVE ali OVE scenarij.

Ime 100 % OVE (z začetnim opisom vred) napeljuje na to, da bo možno vso energijo pridobiti iz obnovljivih virov (OVE). V nadaljevanju besedilo to idejo zanika, saj pred letom 2033 predvideva gradnjo nove plinske termoelektrarne z močjo 500 MW. Plin pa seveda ni obnovljiv vir energije, ampak je uvoženo fosilno gorivo.

Težava zavajajočega 100% OVE scenarija je vidna tudi na spodnjih dveh grafih. Januarja 2040 predvideva 1000 MW elektrike v pasu iz plinskih termoelektrarn. (Glejte oranžen pas, ki predstavlja plin. Vir: predavanje pri predmetu Podnebne spremembe)

REŠITEV:

Ustrezno poimenovanje scenarijev bi bilo:

  • JE + OVE
  • Plin + OVE

Nizkoogljični je le prvi scenarij, v katerem plin predstavlja rezervo v primeru izpada jedrske energije. Zakaj je tako, v kratkem spodnjem videu pojasnjuje dr. Igor Lengar.

2. Nacionalni načrt temelji na neobstoječih tehnologijah

NEPN je zamišljen kot načrt do leta 2030 s pogledom do 2040 in do takrat je v načrtu raba fosilnih virov. Tudi verjetnost, da bi bilo do leta 2050 možno vso energijo pridobivati iz obnovljivih virov je zelo majhna.

Zavajajoče poimenovan scenarij 100 % OVE temelji na tehnologijah, ki še ne obstajajo in jih je potrebno šele razviti (npr. OVE plini in hranilniki energije). Verjetnost za uspešno izvedbo tega scenarija do leta 2030 ali 2040 je zato veliko manjša, kot je pri scenariju JE + OVE, kjer so tehnologije znane, večkrat preizkušene in tudi uspešne. 

REŠITEV:

Za oba scenarija bi bilo treba narediti enako analizo tveganja glede na njuno izvedljivost. To je pogoj za vsako strokovno primerjavo med njima. 

3. Neskladje z osnovnim ciljem

NEPN kot ključni cilj navaja »prispevati k doseganju neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050 …«, kar pomeni, da je cilj razogljičenje na vseh ravneh. To je možno doseči le z nizkoogljičnimi tehnologijami.

Vseeno pa NEPN namesto cilja nizkoogljičnosti uvaja ukrepe, ki zasledujejo cilj obnovljivosti. Razlaga, zakaj se Slovenija odpoveduje cilju nizkoogljičnosti v zameno za cilj obnovljivosti, ni navedena.

»Obnovljivo« in »nizkoogljično« nista sopomenki!

Med obnovljive vire energije poleg hidroenergije, sončne in vetrne energije uvrščamo tudi biomaso, ki ni nizkoogljičen vir energije.

Med nizkoogljične vire energije poleg hidroenergije, sončne in vetrne energije uvrščamo tudi jedrsko energijo, ki je najbolj zanesljiv nizkoogljični vir in je zato pomemben del razogljičenja energetike.

REŠITEV:

V celotnem dokumentu je treba zamenjati pridevnike »obnovljivo« s pridevnikom »nizkoogljično«. Le na ta način bo dokument skladen s svojim primarnim ciljem, ki je razogljičenje.

4. Uporaba nejasnih in nedefiniranih pojmov

Skozi celoten dokument se pojavljajo pojmi, kot so: zelena elektrika, zelene tehnologije, zeleni plini, zelena goriva, zelen proračun, zeleno javno naročanje, zelene naložbe, zelene obveznice …

»Zeleno« ni strokoven izraz, zato ni jasno, kaj točno pomeni. Tudi NEPN tega pojma ne pojasnjuje.

Težava je, da se npr. na pojem »zelene tehnologije« navezujejo tudi določeni ukrepi, nikjer pa ni defenirano, kaj zelene tehnologije so. Za katere tehnologije torej veljajo ukrepi? So to nizkoogljične tehnologije? 

Zeleno zavajanje ali greenwashing

»Zeleno zavajanje so pristopi zavajanja javnosti, da so poslovanje organizacije in/ali njeni proizvodi in storitve prijazni do okolja (in/ali širše družbe).

Uporaba t. i. green­washing prijemov ni primerna in ne etična. S tem se negativni vplivi na okolje samo še povečujejo, saj tudi ozaveščeni kupci ostajajo njihove stranke.« (Vir: Uradni list)

En od tipičnih pristopov zavajanja je uporaba nejasnosti. Gre za uporabo izrazov, ki so preširoki ali slabo opredeljeni, da bi jih bilo mogoče pravilno razumeti. Ravno po etiketi, da je nekaj »zeleno«, je zeleno zavajanje tudi dobilo svoje ime. Zeleno namreč ni strokoven, ampak je marketinški izraz.

REŠITEV:

Jasno je treba navesti, kaj si avtorji predstavljajo kot »zeleno«. Če je ta pojem povezan s čimerkoli drugim kot z »nizkoogljičnim«, mora biti to ustrezno utemeljeno. Še najbolje pa bi bilo, da se izraz »zeleno« nadomesti z izrazom »nizkoogljično«.

5. NEPN ne vsebuje pravega jedrskega scenarija

Dokument je premalo ambiciozen, saj se omejuje le eno veliko jedrsko elektrarno in ne predvideva povečanih vlaganj v nadaljnji razvoj miroljubnega jedrskega programa v Sloveniji.

Oba scenarija (JE + OVE in t. i. 100 % OVE) sta si precej podobna, saj oba maksimizirata uporabo sončne energije, plin pa uporabljata za izravnavo med dnevom in nočjo. Če bi bil scenarij JE + OVE optimalen in bi dovolil, da del izravnave opravi nizkoogljična jedrska energija, bi potrebovali manj plina, a tudi več jedrske energije. Ogljični odtis pa bil seveda manjši.

Širša raba jedrske energije v Sloveniji bi lahko pripomogla ne le k večji samooskrbi z električno energijo, ampak bi lahko pomembno prispevala k razogljičenju preostalih energetskih panog, kot so:

  • oskrba z ogrevalno toploto,
  • oskrba z visokotemperaturno toploto za energetsko intenzivno industrijo,
  • visoko učinkovita oskrba z vodikom za transport in
  • surovina za procesno industrijo.

Naštete panoge so danes v celoti odvisne od fosilnih goriv in ustvarijo večinski delež izpustov toplogrednih plinov zaradi oskrbe z energijo. To so tudi panoge, ki jih najtežje razogljičimo z uporabo nezanesljivih obnovljivih virov energije.

Slovenija bi z večjim vlaganjem na tem področju pridobila pomembno strateško prednost, privabila številne tuje strokovnjake in pomembno povečala dodano vrednost v gospodarstvu. Glede na poročila Mednarodne agencije za energijo in intenzivno elektrifikacijo transporta ugotavljamo, da je NEPN premalo ambiciozen in da ne upošteva znanja in izkušenj, ki jih ima slovenska jedrska stroka.

REŠITEV:

V NEPN naj se vključi resnejši načrt, ki predvideva bistveno povečanje rabe električne energije, saj je to ukrep za večjo energetsko učinkovitost. Vključuje naj tudi razvoj jedrskega programa in naj jasno poudari pomen vlaganj v razvoj naprednih jedrskih tehnologij za dosego podnebnih ciljev ter razogljičenje industrije in prometa.

Za konec naj le povemo, da NEPN vsebuje še vrsto drugih težav, ki pa jih nismo podrobneje navajali, saj smo želeli zajeti le bistvene težave in ostati poljudni. Ostale težave se nanašajo na:

  • fizikalne neustreznosti (npr. o vlogi baterijskih hranilnikov, o deležu plina, o 8 GW moči sončnih elektrarn do leta 2040),
  • napačne trditve (npr. da OVE zagotavljajo zanesljivost oskrbe z energijo),
  • pomanjkljive navedbe (npr. o moči hranilnikov, o uvozu in izvozu energije).

Dokument je tudi predolg (obsega 329 strani), težko berljiv in še težje razumljiv, zaradi česar ne moremo zameriti nikomur, če ob branju enostavno obupa. 

Zadnje novice