Do začetka nemškega energetskega prehoda so se razvite industrijske države razogljičenja elektroenergetike lotevale skoraj izključno s kombinacijo hidroenergije in jedrskih elektrarn.Ta način se je izkazal kot najbolj uspešen.
Nemčija, ki nima bistvenega hidroenergetskega potenciala, je imela za pasovni vir energije poleg fosilnih goriv in biomase na izbiro le dodatne jedrske elektrarne. Nemški energetski prehod je tako bil smatran kot najbolj ambiciozen energetski načrt na svetu, saj je bil njegov oznanjen cilj ne le razogljičenje elektroenergetike temveč tudi opuščanje jedrske energije.
Nemška politika je jedrsko nesrečo v Fukušimi izkoristila za pohitritev opuščanja jedrske energije, ki je pred letom 2011 potekalo relativno počasi. Potres 9. stopnje in orjaški cunami v oddaljeni Japonski sta Nemce dovolj prestrašila, da so raje kot takojšnje zaprtje termoelektrarn na premog zahtevali zaprtje jedrskih elektrarn.
Nemčija je od leta 2002 predčasno zaprla 19 jedrskih elektrarn s skupno močjo 23.000 MW. 17 od 19 elektrarn so zaprli po letu 2011.
Številni strokovnjaki so takrat opozarjali, da gre za zgrešeno politiko, saj vetrna in sončna energija nista zmožni pokrivati potreb po električni energiji skozi cel dan. Neizogibno je bilo, da bodo večino primanjkljaja energije iz ugaslih jedrskih elektrarn morali nadomestiti s plinom, biomaso in premogom.
Obdobje 2011-2022 so tako poleg velikih vlaganj v sončno in vetrno energijo zaznamovala tudi velika vlaganja v fosilne energente.
V tem času so:
- dokončali 2 dodatna plinovoda do Ruske federacije,
- postavili novo termoelektrarno na premog (Datteln 4),
- razširili odprte kope premoga do te mere, da so nekateri vidni iz vesolja in
- postali 6. največja uvoznica premoga na svetu.
Tudi po izredno velikih vlaganjih v veter in sonce, fosilnim gorivom ni videti konca. V prihodnje načrtujejo gradnjo dodatnih plinskih termoelektrarn s skupno močjo 16.000 MW.
Kaj je pokazala analiza?
Jan Emblemsvåg je ocenil, da je energetska infrastruktura, ki je bila zgrajena v tem času, stala 387 milijard evrov. Poleg samih investicij v infrastrukturo pa je bilo izplačanih še 310 milijard evrov subvencij.
Nemški energetski prehod je tako med leti 2002 in 2022 stal vrtoglavih 697 milijard evrov. Dosežki tega megalomanskega projekta so glede na ceno relativno skromni. Izpusti v nemški elektroenergetiki so se znižali le za 25 %.
Če bi obstoječe jedrske elektrarne obdržali, jih prenovili in jim podaljšali življenjsko dobo, bi s to relativno majhno investicijo rezultat energetskega prehoda bil veliko boljši.
Če bi del denarja, namenjenega energetskemu prehodu, vložili v gradnjo novih jedrskih elektrarn, pa bi bil rezultat še veliko boljši.
Emblemsvåg zaključuje, da bi jedrski scenarij Nemčijo stal skoraj polovico oz. 332 milijard evrov manj od scenarija, ki so ga izbrali.
Ob tem bi bili izpusti v elektroenergetiki za 73 % nižji, kot so dejansko bili v letu 2022. Nemčija bi tako v veliki meri že dosegla cilje glede zniževanja izpustov CO2.
Celoten članek je na voljo na tej povezavi.
Izkušnje nemškega energetskega eksperimenta naj služijo v poduk drugim državam
Večina evropskih držav v tem trenutku pripravlja svoje nacionalne energetske in podnebne načrte, ki bodo diktirali nacionalne energetske politike vse do leta 2050.
Zlasti tehnologiji za pridobivanje energije iz sonca in vetra predstavljata neke vrste paradnega konja skoraj vseh držav, ki želijo slediti nemškemu scenariju in na svojem ozemlju ne želijo imeti delujočih jedrskih elektrarn. Izračuni, ki jih pripravljajo na osnovi teh dveh tehnologij, se še vedno oklepajo predpostavk, da bodo kmalu razviti dovolj dobri hranilniki energije, ki bodo omogočili zadovoljevanje celodnevnih potreb po energiji.
Za sezonska nihanja v porabi energije in proizvodnji iz OVE poskušajo najti rešitve, kot so sintetični plini, vodikova ekonomija in pa nadgradnja zmogljivosti omrežja do te mere, da bo možno velike količine energije prenesti iz enega dela Evrope na drug.
Gre za podobno nezanesljive predpostavke, na katerih je bil zgrajen tudi nemški energetski prehod t. i. Energiewende.
Preverjeno zanesljiv in hiter način razogljičenja elektroenergetike so jedrska energija in hidroelektrarne, sploh kadar govorimo o obsegu razogljičenja energetike onkraj 50 % izpustov CO2.
Razlika v ceni in količini plinske ter premogovne rezerve v obeh scenarijih nemškega primera govorita zase.
Kot radi poudarjajo podnebni aktivisti, se čas za ukrepanje res izteka. Izteka pa se tudi čas za eksperimente.
Čas je, da kot družba premagamo kolektivni strah pred jedrsko energijo in ji zopet damo priložnost.
