Na našem pogovoru z naslovom »Kako premagati energetsko krizo?«, ki se je odvil na Mednarodnem obrtno-podjetniškem sejmu v Celju, so sogovorniki spomnili na povsem možno ponovitev dogodkov leta 2022, ko so se cene elektrike zaradi ukrajinske krize skorajda prek noči povečale za šestnajstkrat, kar je nekatere prisilo k zmanjšanju ali celo ustavitvi proizvodnje.
Nauki energetske krize
"Eno leto pred izbruhom energetske krize smo plačevali 50 evrov za megavatno, leta 2022 pa 880 evrov. Na srečo je to trajalo relativno kratek čas, a tudi danes plačujemo zelo visoko ceno, in sicer 120 evrov za megavatno uro," je povedal Igor Akrapovič. Da bi se izognili tovrstnim pretresom, podjetniki podpirajo širitev jedrskih kapacitet v Sloveniji. V to so pripravljeni vložiti svoj denar. Akrapovič poudarja, da je o nujnosti gradnje drugega bloka začel razmišljati leta 2013, ko je spoznal, da je šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) zgrešena naložba. "Brez tega bloka bo energetska revščina pustila ogromne posledice na našem gospodarstvu. Treba je imeti en konstanten stabilen vir in to je le jedrska elektrarna," je prepričan Akrapovič.
Temu pritrjuje tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar: "Potrebujemo dolgoročne rešitve, ki bodo zagotovile stabilno oskrbo in konkurenčne cene." Slovenija še vedno nima jasnega načrta, kakšna bo njena energetska mešanica, odločitev pa bo imela vpliv tudi na ceno elektrike oz. na celotno položnico, ki vključuje tudi omrežnino.
Več kot je obnovljivih virov, večji so stroški omrežja
Direktor področja za obratovanje sistema v družbi ELES Jurij Klančnik je pojasnil, da nov način omrežnine postaja nujen zaradi vse bolj kompleksnega in razvejanega sistema, ki potrebuje tudi več vzdrževanja in nadgradenj. "Več kot je obnovljivih virov, večji so stroški omrežja," je povzel Klančink. Na vprašanje, ali obstaja meja, koliko nestanovitnih obnovljivih virov imamo lahko v omrežju, da je to še zanesljivo, Klančnik ni mogel podati točnega odgovora, saj ELES kot operater skrbi za zanesljivo oskrbo z električno energijo, je pa izpostavil velike stroške: "Vprašanje je, koliko bomo vložili v omrežje in kje bomo postavili mejo."
Ob napovedanih spremembah obračunavanja omrežnine gospodinjstva in podjetja dobivamo popotnico, naj porabo elektrike prilagodimo proizvodnji, a gospodarstvo je do tega kritično. "Gre za nerazumevanje procesov v gospodarstvu," opozarja Akrapovič.
Večstranska vloga jedrske energije
Slovenija danes petino elektrike uvaža. S povečevanjem uvozne odvisnosti pa se povečuje tudi dovzetnost za nihanje cen na trgu. Drugi blok bi zagotovil slovensko samostojnost za dolga desetletja. Jedrska elektrarna z močjo reaktorja od 1000 do 1650 megavatov naj bi po načrtih obratovala vsaj 60 let, finančna direktorica Gen energije Nada Drobne Popović pa ne izključuje niti možnosti podaljšanja njenega delovanja še za 20 let. "Jedrska energija je ključna za zagotavljanje stabilne in cenovno dostopne oskrbe z elektriko. Nova jedrska elektrarna bi lahko igrala pomembno vlogo pri zmanjševanju energetske odvisnosti," je dodala.
Nadzor nad investicijo in transparentnost
Gradnja drugega bloka, ki bo predvidoma trajala sedem let, bo velika investicija, zato so podjetniki oblikovali Pobudo JEK2, da bi lahko tudi zasebni sektor sodeloval v tej naložbi. Po Akrapovičevi oceni bi bil projekt tako bolj transparenten, posledično bi bil boljši tudi nadzor nad investicijo. Pri GEN energiji so te pobude veseli. Drobne Popović tudi meni, da je razpršena lastniška struktura dobra: "Vse javne delniške družbe, ki imajo razpršeno lastniško strukturo, so načinoma zdrava podjetja, ker je nadzor razpršen."
Energetske krize sicer po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana še ni konec, traja pa predvsem zaradi vojne v Ukrajini, ki je povzročila nestabilnost na evropskem energetskem trgu: "Evropska energetska politika spodbuja rast cen električne energije, zlasti zaradi povečevanja deleža obnovljivih virov." Rešitev za prihodnost vidi v zanesljivi nizkoogljični energetski mešanici, ki zajema približno tretjino hidroenergije, okoli 17 odstotkov razpršenih obnovljivih virov, kot sta sonce in veter, polovico pa jedrske energije. "Upam, da bo referendum novembra uspel, da bo takrat vlada posvojila ta projekt in šla z bolj odločnimi koraki naprej k izvedbi projekta," je zaključil Damijan.
