Francoski predsednik Emmanuel Macron je predstavil 30 milijard evrov vreden program investicij v tehnologije prihodnosti do leta 2030. Ker je do predsedniških volitev še pol leta, gre dejansko za njegov volilni program, iz katerega je zelo očitno razbrati, da v boju zoper podnebne spremembe stavi na jedrsko energijo.
Takšno usmeritev je nakazala že nedavna izjava gospodarskega in finančnega ministra Bruna Le Maire na srečanju evropskih finančnih ministrov: "Če hočemo elektriko, ki bo proizvedena brez emisij CO2, potem imamo za to jedrske elektrarne."
Prihodnji teden bo v Luxemburgu srečanje pristojnih evropskih ministrov za področje energetike. Pričakuje se, da bo ena od točk razprave ta, ali investicije v jedrsko energijo umestiti v t.i. zeleni prehod v brezogljično družbo. Evropska komisija naj bi o tem odločala do konca leta. Slišati je, da sta največji evropski igralki, ki sta na nasprotnih bregovih, že sklenili kompromis. Jedrska energija naj bi bila priznana kot zelena, prav tako pa tudi zemeljski plin iz Severnega toka 2.
Kaj bo s starimi jedrskimi elektrarnami?
O tem, kaj se bo zgodilo z obratovanjem starih francoskih jedrskih elektrarn, Macron še ni govoril. Njihova modernizacija naj bi stala približno 100 milijard evrov. Drugo vprašanje je tudi, kako bo Francija zadostila varnostnim standardom, uveljavljenim po nesreči v Fukušimi 2011.
Proti gradnji jedrskih elektrarn le še 49 odstotkov Francozov
Nasprotnikov gradnje novih jedrskih elektrarn v Franciji je le še 49 odstotkov Francozov. Visoka cena ruskega plina pa, ne glede na razloge zanje, sporoča uporabnikom, kako pomembna je energetska neodvisnost države, ki jo čutijo predvsem končni uporabniki..
Poznavalci namigujejo, da bo energetika eden bistvenih delov volilne kampanje v Franciji, zanimivo pa je, da sta proti gradnji novih od 30 predsedniških kandidatov le dva.
