Glasna opozorila tistih, ki trdijo, da je globalni odziv na podnebne spremembe preblag, in da nam priložnost omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija polzi skozi prste, so ves čas kot Damoklejev meč visela nad razpravami. Po drugi strani pa se morajo takšna srečanja končati s skupno izjavo oziroma zaključki, ki predstavljajo minimalni konsenz vseh sodelujočih držav.
Zelo zgovorno pa je, da je prvič na COP srečanjih Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) zasedla svoje mesto za mizo OZN, ki si ga zaslužila. Agencija je zavzeto zastopala jedrsko energijo, za katero je njen direktor Rafael Mariano Grossi prepričan, da je in bo del podnebnih rešitev. Očitno je bilo, da Grossi in njegove trditve nimajo nobene prave opozicije. Čeprav obstaja več držav, ki so proti jedrski energiji, je Grossi govoril s pozicije enotnosti. Konec koncev se jedrska energija uporablja v 32 državah, 20 pa jih je na poti, da jo uvede. To vključuje sedem držav iz G8 ter 18 iz G20 in – nenazadnje - večino svetovnega prebivalstva.
Morda je bilo tudi zaradi tega »razpoloženje« v Glasgowu glede jedrske energije drugačno. Po 26-ih letih prizadevanj in vlaganj sredstev v obnovljive vire energije v okviru podnebnih izzivov, je svet očitno pripravljen resno razmišljati in gledati na zadevo nekoliko širše. Vemo, da so vetrne in sončne elektrarne učinkovite pri zmanjševanju porabe fosilnih goriv, vemo pa tudi, da fosilnih goriv ne morejo nadomestiti. Če obstaja možnost, da luči v domovih ne bodo gorele in stroji v tovarnah na ponedeljkovo jutro zaradi pomanjkanja elektrike ne bi obratovali, bo država še naprej uporabljala fosilna goriva, da se bo izognila takšnemu kolapsu.
Vsi se zavedamo, da se čas premogu izteka. Tudi Slovenija je pristopila k pobudi "Zavezništvo za krepitev izstopa iz premoga«. Četudi gre za postopno zmanjševanje in opuščanje, je konec uporabe premoga tako neizogiben kot prihajajoče ponovno rojstvo jedrske energije.
Jeremy Gordon
fluent-in-energy.com
