Zakaj je v ospredju t.i. taksonomija?
Seznam, znan tudi kot evropska taksonomija, je pomemben zlasti zato, ker bodo umeščeni na tem seznamu deležni (finančne) podpore za naložbe v zeleno energijo, kar je določeno v pravilih EU za prehod v podnebno nevtralnost. Dejansko je v svetu uveljavljenih že nekaj deset taksonomij, ki določajo, kaj je in kaj ni zelena naložba. Svojo taksonomijo zelenih naložb bo zdaj dobila tudi EU in vlaganja v zelene dejavnosti tako naredila privlačnejše za vlagatelje. Glede na to, da bo evropska taksonomija pokrivala geografsko veliko področje, naj bi imela tudi največji vpliv med taksonomijami.
S skupnimi pravili naj bi v EU tudi izkoreninili t. i. “greenwashing”, s katerim organizacije pretiravajo pri ocenah svoje okoljske sprejemljivosti.
Strokovnih razlogov, zakaj bi komisija lahko zavrnila vključitev jedrske energije v zeleno taksonomijo, je sicer vse manj. Evropske komisija ima namreč na svoji mizi mnenje Skupnega raziskovalnega središča Evropske Komisije – JRC, ki zaključuje, da je jedrska energija varna in zato po taksonomiji upravičena do zelene oznake.
Evropske članice na različnih bregovih
Vseeno pa se kopja lomijo prav pri dveh bistvenih vprašanjih taksonomije: ali vanjo umestiti tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. Ta dilema je bila odprta že nekaj časa, se je pa že zgodaj jeseni neuradno govorilo o tem, da sta največji evropski igralki dosegli kompromis in da bosta oba vira energije uvrščena na seznam (taksonomijo).
Med močnimi zagovornicami umestitve jedrske energije na seznam so Bolgarija, Češka, Hrvaška, Finska, Francija, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija, s stališči te skupine soglašajo tudi Nizozemska in Švedska.
Nova nizozemska vladna koalicija se je – denimo – odločila, da bo gradnjo dveh novih jedrskih blokov vključila kot del prihodnje energetske in podnebne politike. Koalicijski sporazum tako pravi, da lahko jedrska energija dopolnjuje proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in zmanjšuje odvisnost Nizozemske od uvoza zemeljskega plina.
Predlogu pa najostreje nasprotujejo Avstrija in Luksemburg, deloma tudi Danska.
Zanimivo pa je, da naj bi tudi Belgija do konca leta 2025 zaprla vseh sedem jedrskih reaktorjev, a s tem ne bo zaprla vrat jedrski tehnologiji nove generacije. Tako so koalicijske stranke zapisale tudi v koalicijski pogodbi
Dilema o "zelenosti" jedrske energije seveda ni enostavna, saj prinaša s sabo številna varnostna tveganja. Dejstvo pa je, da občutno zmanjšuje rabo fosilnih goriv. Še hujše je vprašanje »čistosti« zemeljskega plina, ki je v bistvu fosilno gorivo, a ima v primerjavi s premogom drastično nižje emisije vseh toplogrednih plinov.
Napoved tožbe
Na predlog Evropske komisije, da bosta v taksonomijo vključeni jedrska energija in zemeljski plin, so se ostro odzvali v Avstriji in v Nemčiji (nova vlada in močna pozicija Zelenih v koaliciji). Temu predlogu nasprotujejo tudi nekatere okoljevarstvene organizacije.
"Če se bo te načrte uveljavilo v takšni obliki, bomo tožili," je v soboto tvitnila avstrijska ministrica za varovanje okolja Leonore Gewessler. Opozorila je, da je tovrstno pridobivanje energije nevarno in škodljivo za okolje.
Nemška ministrica za okolje Steffi Lemke pa je bila v svoji kritiki še ostrejša. "Menim, da je popolnoma narobe, da namerava Evropska komisija vključiti jedrsko energijo v taksonomijo EU za trajnostne gospodarske aktivnosti," je povedala za medijsko skupino Funke. Prepričana je, da bi jedrska energija lahko vodila v uničujoče okoljske katastrofe, za seboj pa pustila velike količine nevarnih radioaktivnih odpadkov. Ravno zaradi tega pa po njenem mnenju to ne more biti trajnostno.
Vir: Bloomberg, Delo, 24ur, Politico
