"Želim, da se zgradi šest reaktorjev tipa EPR2 (tlačnovodni reaktorji nove generacije), začeli pa bomo tudi študije za gradnjo osmih dodatnih reaktorjev istega tipa tipa," je bil v Belfortu, kjer bo državno podjetje EDF kupilo turbinski obrat General Electrica, odločen Macron. Z novim energetskih programom, ki vključuje gradnjo jedrskih elektrarn ter sončnih in vetrnih elektrarn, naj bi do leta 2050 predstavljal 25 GW moči.
Napovedal je tudi, da si bo prizadeval podaljšati življenjsko dobo vseh obstoječih francoskih jedrskih elektrarn, kjer je to varno, in si prizadeval za obsežne nove naložbe v obnovljive vire energije, kot sta veter in sonce. "Nimamo druge izbire, kot da se zanesemo na ta dva stebra," je dejal.
A kako bo z gradnjo jedrskih rektorjev v Franciji, bo znano šele po aprilskih predsedniških volitvah. Večina predsedniških kandidatov se je sicer zavzela za nadaljnja vlaganja v jedrsko energijo, izjema sta le skrajno levi Jean-Luc Melenchon in kandidat Zelenih Yannick Jadot. Oba jedrski energiji nasprotujeta iz okoljevarstvenih vidikov.
Nizkocenovna jedrska energija je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja temelj francoskega gospodarstva, vendar so se nedavni poskusi gradnje reaktorjev nove generacije, ki naj bi zamenjali starejše, znašli v težavah zaradi prekoračitev stroškov in zamud.
Zadnji jedrski reaktor so v Franciji zagnali leta 2002. Razvoj novih pa je bil ustavljen zaradi dolgotrajnih tehničnih težav pri izgradnji tretjega bloka jedrske elektrarne Flamanville v Normandiji, ki naj bi ga le končali prihodnje leto. So pa stroški njegove izgradnje narasli na vrtoglavih 12, 7 milijard evrov.
