Večina radiofarmakov se pacienetom vbrizga v krvni obtok, zato morajo biti pripravljeni pod posebnimi aseptičnimi pogoji, da ne pride do okužb. To omogoča posebna oprema.
Radiofarmaki se po injiciranju nabirajo v različnih telesnih organih ali bolnih tkivih sorazmerno z delovanjem izbranih organov.
Kako poteka diagnostika?
Pri nuklearno-medicinskih preiskavah zaznavajo radioaktivno sevanje s posebnimi vrstami detektorjev - gama kamerami, SPECT ali PET sistemi in tako proučujejo nepravilnosti v delovanju organov ali bolnih tkiv v telesu. To je pomembna razlika od ultrazvočnih, rentgenskih in magnetnoresonančnih preiskav, s katerimi prikazujejo strukturo organov.
Z nuklearno medicino ne zaznavajo samo anatomije, temveč tudi sposobnost delovanja posameznih organov. Slabo delujoč organ namreč oddaja drugačen signal kot zdrav organ. To zdtavnikom omogoča poleg zaznavanja rakavih sprememb tudi spremljanje delovanja organov, tudi srca, pljuč, ledvic in kosti.
Oglejte si delovanje PETCT kamere:
Prvo gama kamero so v Sloveniji začeli uporabljati pred 55 leti. Pred 50 leti pa so prvi kameri povezali z računalnikom. Tako nastane scintigram, slika radioaktivnosti v telesu bolnika.
Zdravljenje z nuklearno medicino
Poleg diagnostike nukelarno medicino uporabljajo tudi za zdravljenje posameznih bolezni, za zdravljenje raka na možganih ali zmanjšanje bolečin pri posameznih vrstah kostnih rakov.
V celicah, ki jih zdravijo, želijo sevanje v taki meri, da te celice propadejo, medtem ko mora ostati okoljno tkivo povsem nepoškodovano. Take lastnosti ima radioaktivni jod, ki ga uporabljajo že vrsto let za zdravljenje ščitničnih bolezni. V ščitnici razpada s sevanjem beta. Bolnik ga zaužije v obliki kapsule, po zaužitju se jod v kratkem času nakopiči v ščitnici, v ščitnici razpada s sevanjem beta, ki ima domet nekaj milimetrov.
Zaradi prejetega odmerka radioaktivne snovi je pacient izpostavljen radioaktivnemu sevanju. Doza sevanja, ki jo pacient prejme, je majhna in primerljiva s prejeto dozo sevanja pri rentgenski preiskavi. Po zaključeni nuklearno medicinski preiskavi je pacient še nekoliko radioaktiven, vendar v splošnem ne predstavlja nikakršne nevarnosti za svoje bližnje ali za medicinsko osebje. Radioaktivna snov s časom razpada in najkasneje dan po preiskavi pacient ne seva več.
Nuklearna medicina in njeni rezultati v Sloveniji
Klinika za nuklearno medicino (KNM) UKC Ljubljana je največji slovenski terciarni nuklearno-medicinski center.
V letu 2020 so opravili 11.228 nuklearno-medicinskih diagnostičnih preiskav, ki temeljijo na uporabi odprtih virov ionizirajočega sevanja in vključujejo 8.629 scintigrafskih preiskav na gama kamerah (kardiološke, tirološke in ostale konvencionalne nuklearno-medicinske preiskave) ter 2599 preiskav s pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) z računalniško tomografijo (CT).
Dejavnost Oddelka za radiofarmacijo vključuje preskrbo z radiofarmacevtskimi izdelki in pripravo radiofarmakov za potrebe vseh nuklearno-medicinskih preiskav in zdravljenj. V letu 2020 so pripravili 12.741 individualnih odmerkov radioaktivnih zdravil.
Vir fotografij: UKC Ljubljana
Viri:
- Zvonka Zupanič Slavec, Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, 2. del
- Strokovno poročilo UKC Ljubljana za leto 2021
- Klinika za nuklearno medicino UKC Ljubljana
