Anže Pungerčič: "Odkritja lahko rešijo ogromno težav."

Anže Pungerčič se podobno kot večina jedrskih strokovnjakov ukvarja predvsem s svojim delom in v javnosti ni viden. Ima pa veliko znanja in bi lahko utemeljeno pojasnil marsikatere močno prisotne zmote javnosti glede jedrskega goriva. Anže je mlad obraz jedrske stroke in z njim smo opravili kratek pogovor o pomenu jedrske znanosti, mednarodnem sodelovanju  in prihodnosti jedrske energije.

Zakaj se ti zdijo raziskave pomembne?

Raziskave so temelj razvoja. Verjamem, da je potreben razvoj vseh tehnologij, ker s tem zmanjšamo izpuste, povečamo izkoristke, razširimo uporabo ... Lep primer je bencinski motor, ki je v 100 letih postal zelo varčen, lažje ga je narediti in je bolj dostopen kot kadarkoli. Kljub temu, pa ga bo zelo verjetno v prihodnosti nadomestila drugačna tehnologija. Podobno se dogaja na področju pridobivanja električne energije. Človeštvo se je veliko let zanašalo na energijo iz sonca (veter, hidro, biomasa), nato smo odkrili premog in »pred kratkim« odkrili pridobivanje energije iz jedra atoma. Posledično mislim, da je glavni razlog za razvoj zamenjava starejših tehnologij z novejšimi.

In kaj konkretno te zanima na tvojem področju?

Glavni razlog, glavni pomen raziskav je v tem, da obstaja še veliko odprtih vprašanj, ki jih moramo rešiti. Na primer delovanje novih reaktorjev ali izkoriščanje goriva. Takšna vprašanje štejem v kategorijo: »Vemo, da tega ne vemo«. Znanost pa ima po definiciji tudi velikansko področje, ki ga lahko uvrstimo v kategorijo: »Ne vemo, da tega ne vemo«, pomeni pa, da niti še ne poznamo problemov. Velikosti te kategorije sploh ne moramo poznati, zanima nas pa, kaj je notri. Zato je treba raziskovati! Ker obstaja možnost za odkritja, za katera se nismo niti zavedali, da obstajajo. Takšna odkritja lahko rešijo ogromno težav. So mnogokrat revolucionarna in še vedno mogoča v naši relativno mladi tehnologiji.

Osebno se ukvarjam z razvojem novih metod za izračun zgorelosti jedrskega goriva, katerih glavni namen je povečati izkoristek, omogočiti boljše obratovanje reaktorjev in pomoč pri razvoju novih tipov reaktorjev.

Ali je slovenska jedrska znanost na takem nivoju, da je konkurenčna in lahko parira mednarodnemu okolju?

Mislim, da se ne zavedamo, na kako dobrem nivoju imamo znanost v Sloveniji. Dejstvo je, da Slovenija glede na ostale evropske države nameni za znanost majhen odstotek BDP-ja. Kljub temu pa ostaja znanost na svetovnem nivoju. Slednje lahko trdim za jedrske raziskave, kjer je raziskovalni reaktor TRIGA središče teh raziskav. Dokaz je v tem, da naša TRIGA spada med najbolj raziskane raziskovalne reaktorje na svetu.

Nam lahko daš kakšen primer, kako je danes slovenska jedrska znanost vpeta v mednarodno okolje? 

Dokaz v vpetost slovenske znanosti v mednarodno okolje je v tem, da naš reaktor obiskujejo iz celotnega sveta iz najprestižnejših inštitutov in univerz - na primer MIT, Univerza v Uppsali, Univerza v Aix-Marseille, Virginia Tech in druge. Rezultat tega je, da imamo kljub majhnosti svetovno odmevne dosežke.

Ali imaš tudi ti kakšne koristi od mednarodnega sodelovanja? Kaj ti omogoča ali pa ti je v preteklosti že omogočilo? 

Največjo korist mednarodnega sodelovanja sem doživel v prvem letniku doktorskega študija, ko sem v sklopu sodelovanja Inštituta Jožef Stefan in Univerzo Virginia Tech v ZDA šel na 6-mesečno izmenjavo. Ta izmenjava mi je omogočila študij njihovega programa za reaktorske preračune. Gre za zelo natančne in hitrejše izračune v primerjavi s trenutnimi programi.

Najlepši primer sodelovanja je v tem, da ima Virginia Tech odličen teoretični oddelek, kjer so razvili program, v Sloveniji pa imamo odlično eksperimentalno znanje na našem reaktorju TRIGA. Glavni cilj, ki je bil uspešno dosežen, je bila aplikacija omenjenega programa in preveritev izračunov s eksperimenti, kar predstavlja temelj znanosti.

Podobnih sodelovanj je ogromno in to kaže, kako dobro je slovenska znanost povezana s celotnim svetom.

Dotakniva se še miroljubne uporabe jedrske energije. Kakšen je tvoj pogled na razvoj jedrske tehnologije in uporabo jedrske energije?

Med proizvajalci energije je jedrska tehnologija med najmlajšimi in njen razvoj se je šele dobro začel. Zaradi omejitve uporabe v nekaterih državah pa je bil ta razvoj zelo skrčen. Verjamem, da je mogoče uporabo jedrske energije razviti do ravni, ki si jo je težko predstavljati.

Primer je popolnoma zaprt snovni krog, kjer bi različni reaktorji v vrsti proizvajali gorivo, kurili dolgožive odpadke in pri tem proizvajali energijo. Na takšen način problema z zalogo goriva ne bi bilo več, vendar pa to terja obsežen razvoj tehnologije. Začetni primer razvoja v jedrski tehnologiji se kaže že sedaj z razvojem malih modularnih reaktorjev in mikroreaktorjev. Raziskuje se uporaba različnih tipov goriva v različno velikih sredicah reaktorja. Kljub temu, da je tehnologija zelo podobna reaktorju, ki ga imamo v Krškem, gre po mojem mnenju razvoj v pravo smer. S tem želim poudariti, da so mali modularni reaktorji samo prvi majhen korak do nadaljnjega razvoja novejših tipov jedrskih reaktorjev, mogoče celo takšnih, ki si jih dandanes ne moremo predstavljati.