Jedrska energija? Res je čas za temeljit pogovor

Gospod Zoran Kus je dolgoletni nasprotnik jedrske energije, ki v svojih zapisih rad straši pred jedrsko energijo. Večkrat je že prejel odgovore na zavajanja, a kljub temu še vedno ponavlja lažne argumente iz svojih starih člankov. Ne upošteva meritev, fizikalnih dejstev in izračunov.

V članku smo prebrali, da ”nujno potrebujemo demokratično javno razpravo na osnovi številk, dejstev in referenc”. Res je, da marsikatere številke za potrebne investicije v jedrsko elektrarno ali v obnovljive vire energije še niso znane, zato je veliko vprašanje, od kod avtor pozna številke, ki jih navaja v svojem članku. Hkrati tudi priročno izpušča dejstva, ki govorijo v prid jedrski energiji, vse vire, ki jih je v članku uporabil, pa je povzel pristransko, v nekaterih primerih celo povsem napačno. V nadaljevanju jih bomo bralkam in bralcem predstavili, saj gre za pomembno temo, o kateri nas bojda nekoč čaka tudi referendum.

Izvajalci in njihove reference

Pogovorimo se najprej o referencah. Ni res, da serijsko gradnjo jedrskih elektrarn zadnje generacije obvladata zgolj Kitajska in Rusija.

Ne smemo spregledati dosežkov Južne Koreje. Prav APR-1000 južnokorejskih KHNP & KEPCO je eden od možnih reaktorjev za JEK2. KEPCO končuje gradnjo prve jedrske elektrarne v Združenih arabskih emiratih. Ta je sestavljena iz štirih reaktorjev APR-1400. Gradnja poteka gladko. Letos so zagnali že tretji reaktor - vsako leto enega - kar je velik uspeh. Zadnji reaktor pa še čaka na obratovalno dovoljenje. Za gradnjo vsakega so potrebovali 8 do 9 let. Zanimivo je tudi vprašanje, zakaj ZAE z ogromnimi količinami zagotovljene energije iz fosilnih virov sploh gradijo tako veliko jedrsko elektrarno? Zakaj ne postavljajo vetrnic ali sončnih panelov, saj imajo sonca v izobilju?

Tudi francoski izvajalec EDF ima nedavne uspehe. Pomembna referenca in dokaz, da je francoski EDF zmožen konkurenčne gradnje jedrskih elektrarn, sta jedrska reaktorja Taishan 1 in 2, ki sta bila na Kitajskem končana v 9 letih.

Ameriški Westinghouse je prav tako v roku 9 let na Kitajskem dokončal štiri jedrske elektrarne Haiyang 1 in 2 in Sanmen 1 in 2 za ceno 3,65 milijard evrov na enoto.

Je jedrska energija smiselna?

Ko nasprotniki jedrske energije poskušajo prikazati, kako je ta nesmiselna, pogosto uporabijo najslabši nestrokovni argument. Namesto, da bi primerjali proizvedeno električno energijo iz posameznega tipa elektrarne, primerjajo inštalirano moč. Primerjava inštalirane moči kaže bistveno lepšo sliko za tiste vire energije, ki so odvisni od vremena. Težava je, da sonce ne sije 24 ur pod pravim kotom in veter ne piha ves čas. Če to upoštevamo, ugotovimo, da sončne elektrarne v Sloveniji dajo povprečno 10 % tega, vetrne pa povprečno 20 % tega, kar proizvede jedrska elektrarna pri isti moči.

Če se avtor priročno izogne navajanju stroškov umeščanja obnovljivih virov v elektroenergetski sistem, je to še en signal, da gre za zavajanje. Potem so tu še stroški shranjevanja energije (baterije, črpalne elektrarne, sezonsko shranjevanje) ali uvoza energije za čas, ko ni sonca in vetra in je energijo potrebno dobiti drugje. Rezerva za manko obnovljivih virov je najpogosteje plin ali pa celo premog. Vseh teh stroškov ne smemo izpustiti, ko primerjamo stroške različnih virov.

V članku, ki nas je spodbudil k pisanju, se vseskozi čuti odpor do jedrske energije in željo po primerjanju neprimerljivega. V enem delu pa se z avtorjem strinjamo in sicer, da bi zgolj en velik energetski vir pomenil tveganje. Pasovna jedrska energija se v Sloveniji že 40 let odlično dopolnjuje z drugimi viri energije. Med njimi je tudi velik delež hidroenergije, ki je naša najbolj učinkovita obnovljiva energija. Drugim nizkoogljičnim virom ne nasprotujemo, a vseeno ne moremo mimo dejstva, da jedrska energija nudi zanesljivo oskrbo, ki jo potrebujejo tudi energetsko zahtevna podjetja, in da ni odvisna od vremena.

Ogljični odtis in najboljša pot do razogljičenja

Navedba, da jedrska elektrarna povzroči 130 gCO2/kWh je močno pretirana. Po IPCC 2014 ima povprečna jedrska elektrarna (mediana) izpuste na ravni 12 gCO2/kWh, torej 10-krat manjše.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo OECD bo brez ukrepov v podporo jedrski energiji težje in dražje doseči čistejši energetski sistem na globalni ravni (IEA, 2019, Nuclear Power in a Clean Energy System). Jedrska industrija ima najmanjši ogljični odtis na proizvedeno kWh električne energije v vseh fazah svojega življenjskega cikla, vključno s pridobivanjem in obogatitvijo urana, proizvodnjo, transportom, uporabo jedrskega goriva ter gradnjo in razgradnjo reaktorjev.

Radioaktivni odpadki, izrabljeno gorivo in trajnostna jedrska energija

Strašenje z visokoradioaktivnimi odpadki je ena od pogostih tem nasprotnikov jedrske energije. Brali smo, da so "smrtonosni", a zanimivo je, da v vsej zgodovini zaradi izrabljenega jedrskega goriva še nihče ni umrl. Ljudem je tudi treba povedati, da izrabljeno jedrsko gorivo ni odpadek in da elektrarne z njim ravnajo tako skrbno, da ta nima nikakršnega vpliva na okolje. Še več. Izrabljeno jedrsko gorivo je pomembna strateška zaloga, saj je v njem še 96 % potencialne energije, ki jo bodo novi jedrski reaktorji v prihodnje lahko izkoristili.

V Franciji, Veliki Britaniji in Rusiji rabljenega goriva ne pojmujejo kot odpadek, temveč je surovina. Rabljeno jedrsko gorivo reciklirajo. Kemijsko ločijo elemente v gorivu, iz dobljenega urana in plutonija pa naredijo novo gorivo, ki ga lahko znova uporabijo v naslednjem gorivnem ciklu. 

Z recikliranjem goriva se še poveča izkoristek goriva. Količina odpadkov se zmanjša za okoli dve tretjini. Ob predelavi se zmanjša tudi radiotoksičnost odpadkov. Jedrska energija je z recikliranjem goriva postala trajnostna. Naša obstoječa jedrska elektrarna ne more delovati na reciklirano gorivo, za JEK2 pa je predvidena tudi ta možnost, čeprav jo nasprotniki vztrajno ignorirajo.

To je tudi razlog, da se ne govori o geološkem skladišču visokoradioaktivnih odpadkov. Velika škoda bi bilo izrabljeno gorivo zakopati v geološko skladišče ali odlagališče. Veliko bolj verjetno je, da bomo nekoč gradili regijsko odlagališče, a tudi to je še daleč, saj je izrabljenega goriva po 40 letih delovanja jedrske elektrarne zelo malo in lahko postane uporabna surovina (notri so tudi pomembne redke kovine).

Trenutno je izrabljeno gorivo shranjeno v suhem skladišču, ki je postavljeno na območju NEK. Skladišče, v katerem se izrabljeno gorivo ohlaja pasivno, je projektirano za vsaj naslednjih 100 let, a nobene ovire ni, da tam ne bi ostalo še dlje, če bo potrebno. Izrabljeno gorivo nikogar ne ogroža in uporaba čustveno zaznamovanih pridevnikov, kot je "smrtonostno", je nepotrebno. Tako kot je nepotrebno strašenje ljudi.

Kakšna bo v resnici cena in ali bo previsoka?

Sedaj lahko že slutimo, kako se da zavajajoče in navijaško primerjati stroške: pri jedrski elektrarni navedeš enormen znesek za najbolj pesimistični scenarij, pri obnovljivih virih pa namerno izpustiš kopico stroškov. Obstaja pa en pomemben in pogosto izpuščen vidik, ki postavlja ceno v pravo perspektivo – to je obratovalna doba elektrarn.

Nova jedrska elektrarna bo zasnovana za 60 let obratovanja z možnostjo podaljšanja do 100 let. Milijardni strošek izgradnje nove elektrarne, ko ga razdelimo na tako dolgo časovno obdobje, je relativno nizek. Obnovljivi viri in vsa spremna infrastruktura (baterije) imajo bistveno krajšo življenjsko dobo. Medtem ko bo jedrska elektrarna z občasnimi nadgradnjami obratovala 100 let, bo v tem času vse vetrne in sončne elektrarne potrebno 4-krat zamenjati. S tem se bodo množili tudi stroški.

Cena električne energije iz novih jedrskih elektrarn je zaradi njihove velikosti in dolge amortizacijske dobe konkurenčna. Finski Olkiluoto 3, kljub večletni zamudi pri gradnji, elektriko prodaja po cenah med 45-55 EUR na MWh. Vklop nove elektrarne v omrežje je pripomogel k strmoglavljenju cene električne energije z decembrske cene 246 EUR na MWh na 60 EUR na MWh v aprilu.

Končne cene za JEK2 ne poznamo. Nihče je še ne pozna. Odvisna bo namreč od velikosti elektrarne, izbranega ponudnika in modela reaktorja, časovnice gradnje ter finančne strukture. Tudi soinvestitorstvo z zasebnimi podjetji ali drugimi državami je možno. Nenazadnje je Slovenija uspešna jedrska država, vse sosednje države so uvoznice električne energije in nekatere so že večkrat izrazile interes za sodelovanje pri projektu. Kdor danes navaja ceno 15 do 20 milijard, ugiba, zavaja in straši.

Roki in podražitve

Pri gradnji jedrskih reaktorjev je res prihajalo do zamud in podražitev projektov, vendar pa je treba razumeti, zakaj je do tega prišlo. Prihajalo je do političnih ustavitev gradenj. Ponekod so gradnjo začasno ustavile tožbe civilnih iniciativ. Zaradi jedrske nesreče v Fukušimi so morale vse obstoječe jedrske elektrarne in tiste v gradnji uveljaviti nove in dodatne varnostne zahteve, kar je terjalo čas in denar. Svoje je naredila tudi velika finančna kriza leta 2008.

Posebej zanimiv je bil potek dolgotrajne gradnje finskega reaktorja Olkiluoto 3, kjer je bila družba, ki je gradila reaktor brez izkušenj na tem področju, hkrati pa so gradili še prototip. Primanjkovalo je izkušenih strokovnjakov in jih je bilo treba še izobraziti. Izvajalec ob izdaji gradbenega dovoljenja ni bil ustrezno pripravljen, deli podrobnega načrta sploh še niso bili na voljo in zato se je dejanska gradnja začela 2 leti pozneje. Velikost reaktorja in uporaba novih tehnologij sta prinesla velike izzive. Nekatere proizvodne tehnologije še nikoli niso bile uporabljene. Na primer pri tlačni posodi reaktorja so bile uporabljene nove tehnike varjenja. Več velikih sestavnih delov je bilo treba dvakrat ali celo trikrat izdelati, da so dosegli predpisano kakovost. Ker je bila cena dogovorjena vnaprej, je dodatne stroške kril izvajalec, ne naročnik. Davkoplačevalci niso plačali ničesar, saj je finska družba TVO, ki je lastnica jedrske elektrarne, v zasebni lasti.

Kar vemo iz trenutno dostopnih podatkov jedrske industrije je, da se napake, ki so se pripetile projektom Olkiluoto 3, Flamanville, VC Summer in Vogtle, pri JEK2 težko ponovijo, saj je šlo za pilotne projekte novih jedrskih reaktorjev, ki jih do takrat še nikoli niso gradili. Izvajalci so se na teh projektih pravzaprav učili. JEK2, če ga bo gradil kateri izmed treh najverjetnejših izvajalcev (francoski EDF, korejska KHNP & KEPCO ali ameriški Westinghouse), bi zaradi predhodne izkušnje z gradnjo moral biti dokončan v zastavljenem roku.

Trenutna ponudba Westinghousa za gradnjo treh jedrskih reaktorjev na Poljskem znaša približno 7 milijard evrov za posamičen jedrski reaktor velikosti 1000 MW. Korejci po drugi strani obljubljajo še nižjo ceno. To dodatno potrjuje, da so cene v rangu 15-20 milijard evrov pretiravanje in nepotrebno strašenje javnosti s strani nasprotnikov jedrske energije.

Protijedrska propaganda še živi, a jedrska stroka tudi!

Članek Zorana Kusa je propaganden. Na tem planetu že sedaj porabljamo veliko prostora. Odbor za naravo pri Združenih narodih (IPBES) nas opozarja, da moramo varovati in obnavljati naravo, da bi ohranili svetovno biotsko raznovrstnost. Ko bomo reševali podnebno krizo, ne smemo pozabiti na naše okolje! To pomeni, da moramo iskati rešitve z največjo energijsko gostoto. Tako bomo na najmanjšem prostoru pridelali največ električne energije.

Če upoštevamo vse vire energije, je jedrska energija jasen zmagovalec glede gostote energije. Ima 99,7 % manjšo porabo zemljišč kot vetrna energija – z drugimi besedami, jedrska energija zavzame 350-krat manj prostora!

Slovenija je jedrska država. NEK nam brez zapletov daje električno energijo že 40 let, elektrarna je v dobri kondiciji in čeprav je Zoran Kus v preteklosti javno dvomil v to, da bo podaljšano delovanje NEK možno, je danes delovanje podaljšano za 20 let.

Ne pozabimo pa tudi na sprejemljivost elektrarn. Vetrnih elektrarn v svojem okolju nihče noče in ob vsakem načrtu se zbudijo civilne iniciative nasprotnikov. Na drugi strani pa v Posavju lokalna skupnost že desetletja živi z jedrsko elektrarno in tam ima jedrska energija visoko stopnjo podpore.

Slovenija ima prav po zaslugi zanesljive in nizkoogljične jedrske energije že danes manjši ogljični odtis pri proizvodnji električne energije kot večina zgledov, ki jih navajajo nasprotniki (Nemčija, Danska, Irska …). Nemčija je prav te dni napovedala, da bo podaljšala uporabo premoga in tako na najbolj umazan način zagotovila električno energijo za naslednjo zimo. Zakaj bi se zgledovali po slabših od nas?

Ostanimo na zanesljivi poti jedrskih držav ter vlagajmo v napredne preizkušene tehnologije in v znanost.

 
Avtorji:

Tamara Langus, JedrskaSI
Sebastian Pleško, Odsek za reaktorsko fiziko F8, Institut Jožef Stefan
Jasmin Feratović, Piratska stranka