-
Aktualno
Kaj se dogaja doma in v tujini na področju jedrske tehnologije, jedrske energije in kako blizu smo brezogljični jedrski prihodnosti?
O največji evropski jedrski elektrarni Zaporožje
Največja evropska jedrska elektrarna ima šest reaktorjev s skupno močjo 5.700 MW (6 x 950 MW). Za primerjavo – Jedrska elektrarna Krško ima reaktor z močjo 730 MW. Prvih pet reaktorjev je v Zaporožju začelo delovati med letoma 1985 in 1989, šesti pa je bil dodan leta 1995.
Jedrska elektrarna Zaporožje je največja jedrska elektrarna v Evropi in deveta največja na svetu. V optimalnih razmerah ta jedrska elektrarna proizvede petino električne energije v vsej Ukrajini. Elektrarna je na jugovzhodu Ukrajine v mestu Energodar. Od regije Donbas, ki ji je Rusija pred začetkom spopadov priznala samostojnost, je jedrska elektrarna oddaljena približno 200 kilometrov, od prestolnice Kijev pa 550 kilometrov.
Podkast: Francoska jedrska renesansa
V drugem podkastu na JedrskaSI smo se s predsednikom Društva jedrskih strokovnjakov dr. Tomažem Žagarjem pogovarjali o francoski odločitvi glede gradnje novih jedrskih reaktorjev ter o tem, kako in zakaj je Francija postala jedrska velesila in tako že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja razogljičila svojo proizvodnjo električne energije.
Bo Nemčija podaljšala delovanje zadnjih jedrskih elektrarn?
Zaradi vojne v Ukrajini nemški politični vrh resno razmišlja o podaljšanju delovanja obstoječih jedrskih elektrarn. To je 180-odstotni preobrat iz smeri energetske strategije Nemčije, potem ko se je pred leti (2011) tedanja kanclerka Angela Merkel po družbenem konsenzu in politični odločitvi zavezala k energiji iz obnovljivih virov.
Biden v Kongresu tudi o jedrski energiji
Strokovna politična javnost je prepričana, da bodo v Bidnovem govoru poudarki na temah, kot so pandemija koronavirusa, mednarodni napetosti zaradi vojne v Ukrajini in notranji ameriški politični razdeljenosti. Toda v govoru ameriškega predsednika ima vlogo tudi jedrska energija.
Jedrska energija v Ukrajini
Vsa svetovna javnost je usmerjena na vojno v Ukrajini, ki je med drugim v klubu držav z jedrskim programom proizvajanja električne energije. Ukrajina je močno odvisna od jedrske energije, saj 15 reaktorjev proizvede približno polovico električne energije, ki jo potrebuje država. Vsi njeni trenutni reaktorji so tipa VVER, in sicer ruske izdelave.
Westinghouse bi na Češkem zgradil reaktorje AP1000
Multinacionalka Westinghouse Electric Company je na Češkem podpisala sporazume o soglasju za gradnjo jedrske elektrarne AP1000. Westinghouse je eden od treh finalistov izbora češke vlade, druga dva sta EDF in Korea Hydro & Nuclear Power. Iz češke državne elektroenergetske družbe ČEZ so sporočili, da Republika Češka načrtuje gradnjo enega reaktorja III+ generacije na lokaciji Dukovany z nazivno močjo 1.200 MWe.
Podkast: Kako Evropa podpira jedrsko energijo
Na JedrskaSI začenjamo s serijo podkastov, v katerih bomo z gosti osvetlili in komentirali aktualno dogajanje in načrte na področju oskrbe države in državljanov z elektriko. Glede na zadnje zaveze Slovenije oziroma EU, so ta vprašanja tesno povezana s podnebnimi spremembami in - posledično - z zneskom na položnicah vsakega gospodinjstva. Kakšno vlogo pri tem lahko doma in v svetu odigra jedrska energija? Vse kaže, da je pred nami elektrifikacija 2.0 in sicer kot bistveni ukrep zelenega.
Francija na pot razogličenja s pomočjo jedrske energije
Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal »renesanso« francoske jedrske industrije. Načrtujejo do 14 novih jedrskih reaktorjev , ki bi državi omogočili opustitev fosilnih goriv in obenem zmanjšali energetsko odvisnost. Graditev šestih jedrskih reaktorjev tipa EPR2 je Macron napovedal že novembra lani. Zdaj preučujejo lokacije še za izgradnjo osmih reaktorjev. Ob tem naj bi s posebnim finančnim paketom poleg jedrskih izdatno podprli še gradnjo sončnih in vetrnih elektrarn.
Predsednica Evropske komisije: podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050 lahko primerjamo s pristankom človeka na Luni
Prejšnji teden je potekel rok za pripombe na novo različico t.i. evropske taksonomije. Gre predvsem za polemike o umestitvi jedrske energije in zemeljskega plina kot prehodno zelenih virov energije. Evropski zeleni dogovor predvideva podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050 oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. A Evropska komisija državam članicam ne predpisuje načina, kako do tega cilja priti, saj imajo države različne startne pozicije oziroma energetsko realnost. Taksonomija je le instrument preglednosti, ki kaže, katere so manj energijsko intenzivne naložbe in je kažipot zasebnim investitorjem, v katero smer usmerjati vlaganja. Taksonomija je bila sprejeta leta 2020 , prvi delegiran akt zanjo pa je bil sprejet aprila lani.
Vlada je določila, koliko bo od 1. januarja v sklad NEK vplačevala GEN energija
Na 109. seji Vlade Republike Slovenije so družbi GEN energija določili višino vplačila sredstev v Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov NEK.