Medvladni svet Združenih narodov za podnebne spremembe, vodilni svetovni organ za podnebne raziskave (IPPC), je objavil poročilo, ki na poti do blažitve podnebnih sprememb vključuje tudi jedrsko energijo.

V okviru nove energetske strategije se Združeno kraljestvo odloča o gradnji osmih novih jedrskih reaktorjih na obstoječih lokacijah; vsako leto po enega do leta 2030. Strategija, katere cilj je povečati energetsko neodvisnost Združenega kraljestva in se spopasti z naraščajočimi cenami elektrike, vključuje tudi načrte za povečanje proizvodnje elektrike iz drugih naravnih virov, kot so veter, vodik in sončna energija.

Poljska vlada pričakuje, da bo imela Poljska do leta 2043 instalirane skupno 6 - 9 GW jedrske energije, kar bo predstavljalo okoli 10 odstotkov proizvodnje električne energije. Reaktorji naj bi stali več kot sto milijard zlotov (22,5 milijarde evrov).

Družba Westinghouse Electric Company je v tem tednu podpisala memorandume o sodelovanju s tremi podjetji v Sloveniji. Memorandumi se nanašajo na sodelovanje pri potencialnih projektih jedrskih reaktorjev AP1000® v Srednji in Vzhodni Evropi.

Jedrske elektrarne delujejo v 32 državah. Večina jih je v Evropi, Severni Ameriki, Vzhodni Aziji in Južni Aziji. ZDA so največji proizvajalec jedrske energije, medtem ko ima Francija največji delež električne energije, proizvedene z jedrsko energijo, in sicer približno 70 %. Kitajska ima najhitreje rastoči jedrski energetski program s 15 novimi reaktorji v gradnji.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je napovedal novo misijo v ukrajinsko jedrsko elektrarno Černobil. Cilj¸odprave, ki jo bo vodil sam, je zagotovitev opreme za varnost in zaščito jedrske elektrarne, vključno z opremo za nujne primere.

IAEA se je za misijo dogovorila z ruskimi in ukrajinskimi oblastmi, pomoč pa ni namenjena le zaščiti in varnosti elektrarne, ampak tudi pomoči nekaj več kot 200 tam zaposlenim. Zagotavljanje varnosti misije se nanaša tako na pot do Černobila kot tudi na zaščito prostega gibanja na območju elektrarne.

Britanski ministrski predsednik Boris Johnson je v ponedeljek zbranim predstavnikom jedrske industrije obljubil, da jim bo pomagal preseči birokratske ovire za financiranje in izgradnjo novih elektrarn. S tem bodo poskušali četrtino vseh energetskih potreb v Veliki Britaniji pokriti s pomočjo jedrske energije.

V Belgiji delujeta dve jedrski elektrarni: Doel s štirimi reaktorji skupne moči 2.911 MW in Thiange s tremi reaktorji s 3.016 MW izhodne moči. Še pred začetkom vojne v Ukrajini so načrtovali, da bodo leta 2025 zaprti vsi, vendar bodo sedaj za deset let podaljšali delovanje dveh jedrskih reaktorjev. Tamkajšnja vlada celo predlaga, da se podaljša obratovanje petih reaktorjev, kar v francoski energetski družbi Engie, ki upravlja ti dve belgijski jedrski elektrarni, še preučujejo.

Že leta 1988 je ameriška vlada želela preveriti, kako vzdržljiv je armirani beton, enak material, uporabljen pri gradnji zadrževalnega hrama jedrskih reaktorjev. To so naredili s takoimenovanim živim preskusom, ki so ga načrtovali eno leto. Odločili so se, da bodo na raketne tirnice namestili odsluženo taktično lovsko letalo F4 Phantom in ga s hitrostjo skoraj 800 km/h pognali neposredno v oviro. Ta ovira je bila seveda iz enakega železobetonskega materiala in iste debeline kot ščit jedrske elektrarne.

Po zagotovilih strokovnjakov ni nevarnosti, potem ko je izpadel edini zunanji vir električnega napajanja za jedrsko elektrarno v Černobilu. Vsi reaktorji v elektrarni so bili zaustavljeni pred letom 2000. Po zaustavitvi so izpraznili sredice vseh treh nepoškodovanih reaktorjev. Gorivo iz teh sredic so prestavili v mokro skladišče izrabljenega jedrskega goriva. Ker v sredicah reaktorjev jedrske elektrarne v Černobilu ni več goriva, ne more priti do taljenja sredice in zato ni tveganja, da bi se jedro talilo.