Olkiluoto 3 (OL3) je največji jedrski reaktor v Evropi. Njegova moč je 1600 MW, v omrežje pa je priklopljen od 16. aprila 2023. Jaana Isotalo iz družbe TVO je predstavila zanimiv način financiranja izgradnje – gre za model Mankala.

Na primeru nemškega mladinskega romana "Die Wolke" (slov. Oblak) bomo pogledali, kako se je krepil nemški protijedrski sentiment. Roman "Die Wolke", ki poudarja potencialne nevarnosti jedrske energije, je izšel leto dni po nesreči v Černobilu, postal del nemškega kurikuluma, bil predelan v različne medije in še danes močno vpliva na javno mnenje.

Nemčija je zaključila s svojim postopnim opuščanjem jedrske energije. Hkrati pa se je končala še žalostna zgodba o nekoč ambicioznih načrtih te države na področju jedrske energije. Razgradnja zadnjih treh nemških reaktorjev z impresivno zasnovo in potencialom za revolucijo v industriji pomeni konec nekega obdobja.

Dve ustanovni članici Evropske unije – Francija in Nemčija – si glede jedrske energije ne bi mogli biti bolj narazen. Medtem ko v Franciji, ki v EU proizvede največ jedrske energije, razmišljajo o zakonu, ki bi pospešil gradnjo novih reaktorjev, je Nemčija 15. aprila zaprla še svoje zadnje tri.

Da je energetika pomembna tema, ki ima velik vpliv na našo prihodnost, vedo tudi mladi. Na zaključku projekta Mladi genialci smo jih vprašali, zakaj se energetska pismenost zdi pomembna njim. Veste, kje lahko mladi in manj mladi pridobijo energetsko pismenost? Preverite.

Odzivov bralcev in podpornikov jedrske energije smo vedno veseli. Pohvale nas spodbujajo, konstruktivne kritike in nasvete pa pretehtamo ter pogosto tudi upoštevamo. Tokrat se nas je sporočilo bralca dotaknilo in ga zato objavljamo.

Mladi za podnebno pravičnost bodo na podnebnem štrajku opozarjali, »da se podnebne krize še vedno ne rešuje z ustrezno resnostjo.« Podporniki jedrske energije se z ugotovitvijo strinjamo, izpostavljamo pa preverjene in učinkovite rešitve.

Povezovanje jedrskih držav EU je dobrodošlo in celo nujno. Upamo, da bo Slovenija sledila preverjeno uspešnim praksam držav, ki so si s pomočjo jedrske energije zagotovile energetsko varnost in razogljičenje elektroenergetskega sistema.

Japonska vlada je spremenila predpise o jedrskih reaktorjih iz leta 2013. Odobrila je gradnjo novih reaktorjev ter podaljšanje delovanja obstoječih. Japonska jedrsko energijo opredeljuje kot vir energije, ki prispeva k energetski varnosti in bo prispeval k brezogljični družbi z ničelnimi izpusti do leta 2050.

Na ključno vprašanje – iz katerih virov bodo do leta 2050 dosegli nične izpuste, imajo Švicarji pripravljena dva realna scenarija.