Odzivov bralcev in podpornikov jedrske energije smo vedno veseli. Pohvale nas spodbujajo, konstruktivne kritike in nasvete pa pretehtamo ter pogosto tudi upoštevamo. Tokrat se nas je sporočilo bralca dotaknilo in ga zato objavljamo.

Mladi za podnebno pravičnost bodo na podnebnem štrajku opozarjali, »da se podnebne krize še vedno ne rešuje z ustrezno resnostjo.« Podporniki jedrske energije se z ugotovitvijo strinjamo, izpostavljamo pa preverjene in učinkovite rešitve.

Povezovanje jedrskih držav EU je dobrodošlo in celo nujno. Upamo, da bo Slovenija sledila preverjeno uspešnim praksam držav, ki so si s pomočjo jedrske energije zagotovile energetsko varnost in razogljičenje elektroenergetskega sistema.

Japonska vlada je spremenila predpise o jedrskih reaktorjih iz leta 2013. Odobrila je gradnjo novih reaktorjev ter podaljšanje delovanja obstoječih. Japonska jedrsko energijo opredeljuje kot vir energije, ki prispeva k energetski varnosti in bo prispeval k brezogljični družbi z ničelnimi izpusti do leta 2050.

Na ključno vprašanje – iz katerih virov bodo do leta 2050 dosegli nične izpuste, imajo Švicarji pripravljena dva realna scenarija.

Finska se pripravlja na zagon tretjega tlačnovodnega jedrskega reaktorja Olkiluoto 3 (OL3), ki bo predvidoma februarja. Novi reaktor jedrske elektrarne Olkiluoto na zahodu države bo v finsko elektro omrežje prispeval približno 30 % vse električne energije.

Drugi blok jedrske elektrarne v Ostrovcu (Belorusija) bo v državno elektroenergetsko omrežje priključen predvidoma aprila letos.

Kaj bi bilo, če bi vsem nemškim lahkovodnim reaktorjem (LWR) druge generacije in zahodne zasnove dovolili polnih 60 let delovanja? Če izvzamemo 5 ruskih reaktorjev, ki so bili zgrajeni v Vzhodni Nemčiji in zaprti do leta 1990, bi danes v Nemčiji delovalo 20 reaktorjev. Poglejmo, kaj bi to pomenilo.

Za tematsko zabavo, za med vožnjo ali za krajšanje časa. Pripravili smo glasbeni seznam, ki navdihuje, ozavešča ali pa nas spomni, da električna energija ni samoumevna. Prisluhnite in uživajte!

2. decembra 1942 je znanstvenikom pod vodstvom Enrica Fermija uspelo izvesti prvo nadzorovano verižno reakcijo cepitve atomskih jeder. Tako je človek prvič izdelal jedrski reaktor in v njem umetno izvedel proces, ki je do takrat potekal le v naravi. Ta dogodek je bil povod za številne miroljubne uporabe jedrske energije in danes po svetu deluje več kot 440 raziskovalnih reaktorjev.