Nemški upravni organ in nemški politični vrh pomisleke z letošnje pomladi vse bolj udejanjajo, in sicer naj bi obdržali tri zadnje delujoče jedrske elektrarne, sicer načrtovane za zaprtje v letošnjem letu. Vse več je tudi pobud, da zaženejo še tiste tri, ki so jih ustavili lani.

Sizewell C bo nov blok jedrske elektrarne blizu Leistona v Suffolku v Veliki Britaniji. Gradila ga bo družba NNB Generation Company v lasti holdinga EDF Energy. Načrt je, da bo Sizewell C vključeval dva tlačnovodna reaktorja (EPR), s skupno močjo 3,2 GW. To bo skoraj enaka jedrska elektrarna, kot je Hinkley Point C, ki se gradi v Somersetu. Sizewell C bo zgrajen ob obstoječi elektrarni Sizewell B, projekt pa je v večinski lasti in financiranju francoskega energetskega velikana EDF.

Zakaj jedrsko energijo povezujemo s strahom, nesrečami in nevarnostjo? Je jedrska energija sploh nevarna? Od kje pravzaprav izvira strah pred jedrsko energijo in kakšno vlogo igrajo pri tem mediji?

Ob podražitvah energentov, sploh elektrike, je vprašanje, zakaj se draži tudi naša domača jedrska energija, če se cena goriva ni bistveno zvišala? Razumljiva je višja cena uvoženega plina, ne pa elektrike, ki jo pridobimo iz naše jedrske elektrarne v Krškem.

Zaradi zaprtja jedrskih elektrarn - Nemčija je do zdaj zaprla vse, razen treh jedrskih elektrarn - in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini, Nemčija sprejema nujne ukrepe, vključno z večjo uporabo premoga. Z aktivacijo termoelektrarn Nemčija ne bo prispevala k zeleni Evropi in zmanjševanju toplogrednih izpustov v ozračju, rešuje pa ob zmanjšani dobavi ruskega plina pokritje svojih energetskih potreb.

Gre za varčevalni ukrep, je dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck, saj naj bi Nemci na tak način varčevali s plinom za zimsko obdobje, ko bodo potrebe po energentih še večje, okolje pa posledično manj onesnaženo zaradi plina.

»Kibernetska varnost jedrskih objektov je izziv sedanjosti in zaveza za prihodnost,« je sporočilo britanskega energetskega združenja, ki poziva vlado Borisa Johnsona k povečanju stresnih testov za vse jedrske objekte, ko gre za kibernetsko varnost.

Misija Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) je po 11-dnevnem obisku ugotovila, da si Slovenija nenehno prizadeva za krepitev jedrske varnosti, vključno z izrednimi stresnimi testi s scenariji kibernetske varnosti. V skupini IAEA so tudi dejali, da bi morala slovenska vlada razmisliti o zagotovitvi zadostnih finančnih in človeških virov regulatorjem, da bi zagotovila njihovo trajno neodvisnost in uspešnost. Obisk misije je zahtevala Vlada Republike Slovenije.

»To je prelomni trenutek v zgodovini zelenega gibanja, saj smo prva zelena stranka na svetu, ki je uradno opustila antinuklearizem,« je dejala Tea Törmänen, ki se je konference udeležila kot predsednica interne skupine Zelenih Savonia/Karelia, t.j. strankarske skupine za napredovanje političnega odločanja, ki temelji na znanstvenih spoznanjih. Törmäneova je dejala, da »podpora jedrski energiji predstavlja zmago znanosti in tehnologije.«

Kitajski Državni svet je odobril gradnjo dveh novih reaktorjev v vsaki od jedrskih elektrarn Sanmen, Haiyang in Lufeng na Kitajskem. Na izvršnem zasedanju državnega sveta 20. aprila, ki mu je predsedoval premier Li Keqiang, je bilo ugotovljeno, da je energija potrebna za podporo gospodarskega in družbenega razvoja in da spodbujanje gradnje jedrskih projektov sledi razvojnimi potrebam in stalni optimizaciji energetske strukture kitajskega gospodarstva.  

Osrednja tema tretje episode je elektrika, o kateri se je voditeljica pogovarjala s Saro Gregl in Urbanom Pompetom z Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo Milana Čopiča.