Strokovna politična javnost je prepričana, da bodo v Bidnovem govoru poudarki na temah, kot so pandemija koronavirusa, mednarodni napetosti zaradi vojne v Ukrajini in notranji ameriški politični razdeljenosti. Toda v govoru ameriškega predsednika ima vlogo tudi jedrska energija.

Vsa svetovna javnost je usmerjena na vojno v Ukrajini, ki je med drugim v klubu držav z jedrskim programom proizvajanja električne energije. Ukrajina je močno odvisna od jedrske energije, saj 15 reaktorjev proizvede približno polovico električne energije, ki jo potrebuje država. Vsi njeni trenutni reaktorji so tipa VVER, in sicer ruske izdelave.

Multinacionalka Westinghouse Electric Company je na Češkem podpisala sporazume o soglasju za gradnjo jedrske elektrarne AP1000. Westinghouse je eden od treh finalistov izbora češke vlade, druga dva sta EDF in Korea Hydro & Nuclear Power. Iz češke državne elektroenergetske družbe ČEZ so sporočili, da Republika Češka načrtuje gradnjo enega reaktorja III+ generacije na lokaciji Dukovany z nazivno močjo 1.200 MWe.

Na JedrskaSI začenjamo s serijo podkastov, v katerih bomo z gosti osvetlili in komentirali aktualno dogajanje in načrte na področju oskrbe države in državljanov z elektriko. Glede na zadnje zaveze Slovenije oziroma EU, so ta vprašanja tesno povezana s podnebnimi spremembami in - posledično - z zneskom na položnicah vsakega gospodinjstva. Kakšno vlogo pri tem lahko doma in v svetu odigra jedrska energija? Vse kaže, da je pred nami elektrifikacija 2.0 in sicer kot bistveni ukrep zelenega.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal »renesanso« francoske jedrske industrije. Načrtujejo do 14 novih jedrskih reaktorjev , ki bi državi omogočili opustitev fosilnih goriv in obenem zmanjšali energetsko odvisnost. Graditev šestih jedrskih reaktorjev tipa EPR2 je Macron napovedal že novembra lani. Zdaj preučujejo lokacije še za izgradnjo osmih reaktorjev. Ob tem naj bi s posebnim finančnim paketom poleg jedrskih izdatno podprli še gradnjo sončnih in vetrnih elektrarn.

Prejšnji teden je potekel rok za pripombe na novo različico t.i. evropske taksonomije. Gre predvsem za polemike o umestitvi jedrske energije in zemeljskega plina kot prehodno zelenih virov energije. Evropski zeleni dogovor predvideva podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050 oziroma zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. A Evropska komisija državam članicam ne predpisuje načina, kako do tega cilja priti, saj imajo države različne startne pozicije oziroma energetsko realnost. Taksonomija je le instrument preglednosti, ki kaže, katere so manj energijsko intenzivne naložbe in je kažipot zasebnim investitorjem, v katero smer usmerjati vlaganja. Taksonomija je bila sprejeta leta 2020 , prvi delegiran akt zanjo pa je bil sprejet aprila lani.

Na 109. seji Vlade Republike Slovenije so družbi GEN energija določili višino vplačila sredstev v Sklad za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov NEK.

V Skupini GEN so zadovoljni s poslovanjem v letu 2021. Leto so zaključili uspešno, v leto 2022 pa stopajo z vizijo razogljičenja Vizija 3+1. Skupina je lani proizvedla 3 milijarde evrov prometa.

Evropska komisija bo - čeprav se je govorilo, da se bo to zgodilo še pred novim letom, natančneje 22. decembra – odločitev o seznamu zelenih virov energije, ki naj bi vključeval tudi jedrsko energijo in zemeljski plin, sporočila sredi tega meseca. Tako je mogoče sklepati glede na izjavo evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona. Vse kaže, da Evropski komisiji do konca leta še ni uspelo premostiti razlik med stališči članic glede uporabe jedrske energije in zemeljskega plina. Države članice pa naj bi konec leta že dobile osnutek dokončnega dokumenta.

21.decembra 2021 ponoči je reaktor 3 finske elektrarne Olkiluoto prvič dosegel t.i. kritično moč. Na omrežje naj bi bil vključen čez mesec dni (januarja 2022). Gre za izjemno pomemben dogodek, saj bodo v Evropi prvič po 15 letih zagnali novo enoto jedrske elektrarne.