Vlada v Seulu si prizadeva povečati proizvodnjo jedrske energije v državi na več kot 30 odstotkov celotne proizvodnje energije do leta 2030. V Južni Koreji ne le, da želijo doseči cilje ogljične nevtralnosti, ampak si želijo zagotoviti tudi energetsko varnost.

Premier Fumio Kishida je prvič po krizi v Fukušimi leta 2011  obnovil status Japonske kot države z jedrskim pogonom, s čimer je pospešil ponovni zagon reaktorjev in napovedal gradnjo novih elektrarn. Odločitev je posledica želje po zajezitvi naraščajočih cen energentov za gospodinjstva in podjetja ter podpreti japonske proizvajalce jedrskih komponent. Načrt za raziskovanje gradnje novih jedrskih reaktorjev je preobrat v vladni politiki po krizi v Fukušimi.

Ste se kdaj vprašali, kaj sploh so radioaktivni odpadki in koliko jih pravzaprav proizvedemo v Sloveniji na letni ravni? Mi smo se!

Na borzi z električno energijo so se dnevne (spot) cene elektrike v zadnjem letu povišale za več kot 300 %. Evropska unija nima dovolj proizvodnih zmogljivosti, suša je, hkrati pa še varčujemo s plinom. To je vplivalo tudi na ceno za Slovenijo. V enem letu je povprečna cena poskočila s 93 EUR/MWh na 380 EUR/MWh.

»Jedrska energija je najvarnejša od vseh tehnologij za pridobivanje elektrike, kar jih imamo.« Ta izjava Patricka Moora, nekdanjega direktorja Greenpeacea, v nedavnem intervjuju za NewsNation je v popolnem nasprotju od stališča okoljske organizacije, ki jo je pomagal ustanoviti. Moore je imel intervju potem, ko je Evropski parlament podprl jedrsko energijo in zemeljski plin kot del zelenih tehnologij v taksonomiji Evropske unije. V Greenpeacu so takoj po tej potezi EU napovedali, da bodo pri Evropski komisiji vložil uradno zahtevo za revizijo tega stališča evropskega parlamenta.

Nemški upravni organ in nemški politični vrh pomisleke z letošnje pomladi vse bolj udejanjajo, in sicer naj bi obdržali tri zadnje delujoče jedrske elektrarne, sicer načrtovane za zaprtje v letošnjem letu. Vse več je tudi pobud, da zaženejo še tiste tri, ki so jih ustavili lani.

Sizewell C bo nov blok jedrske elektrarne blizu Leistona v Suffolku v Veliki Britaniji. Gradila ga bo družba NNB Generation Company v lasti holdinga EDF Energy. Načrt je, da bo Sizewell C vključeval dva tlačnovodna reaktorja (EPR), s skupno močjo 3,2 GW. To bo skoraj enaka jedrska elektrarna, kot je Hinkley Point C, ki se gradi v Somersetu. Sizewell C bo zgrajen ob obstoječi elektrarni Sizewell B, projekt pa je v večinski lasti in financiranju francoskega energetskega velikana EDF.

Zakaj jedrsko energijo povezujemo s strahom, nesrečami in nevarnostjo? Je jedrska energija sploh nevarna? Od kje pravzaprav izvira strah pred jedrsko energijo in kakšno vlogo igrajo pri tem mediji?

Ob podražitvah energentov, sploh elektrike, je vprašanje, zakaj se draži tudi naša domača jedrska energija, če se cena goriva ni bistveno zvišala? Razumljiva je višja cena uvoženega plina, ne pa elektrike, ki jo pridobimo iz naše jedrske elektrarne v Krškem.

Zaradi zaprtja jedrskih elektrarn - Nemčija je do zdaj zaprla vse, razen treh jedrskih elektrarn - in energetske krize zaradi vojne v Ukrajini, Nemčija sprejema nujne ukrepe, vključno z večjo uporabo premoga. Z aktivacijo termoelektrarn Nemčija ne bo prispevala k zeleni Evropi in zmanjševanju toplogrednih izpustov v ozračju, rešuje pa ob zmanjšani dobavi ruskega plina pokritje svojih energetskih potreb.

Gre za varčevalni ukrep, je dejal nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck, saj naj bi Nemci na tak način varčevali s plinom za zimsko obdobje, ko bodo potrebe po energentih še večje, okolje pa posledično manj onesnaženo zaradi plina.