Kaj se dogaja doma in v tujini na področju jedrske tehnologije, jedrske energije in kako blizu smo brezogljični jedrski prihodnosti?
Francoski svet ministrov je odobril osnutek zakonodaje, namenjen poenostavitvi upravnih in birokratskih postopkov, potrebnih za gradnjo novih jedrskih elektrarn v bližini obstoječih lokacij ali znotraj njih samih.
Teja Ideja je slovenska grafična oblikovalka, ki je tudi podpornica jedrske energije. Zasnovala in podarila nam je serijo ljubkih plakatov, ki nagovarjajo tisto ciljno skupino, ki ima največ strahov in odpora do jedrske energije. Poglejte jih!
Vlada v Seulu si prizadeva povečati proizvodnjo jedrske energije v državi na več kot 30 odstotkov celotne proizvodnje energije do leta 2030. V Južni Koreji ne le, da želijo doseči cilje ogljične nevtralnosti, ampak si želijo zagotoviti tudi energetsko varnost.
Premier Fumio Kishida je prvič po krizi v Fukušimi leta 2011 obnovil status Japonske kot države z jedrskim pogonom, s čimer je pospešil ponovni zagon reaktorjev in napovedal gradnjo novih elektrarn. Odločitev je posledica želje po zajezitvi naraščajočih cen energentov za gospodinjstva in podjetja ter podpreti japonske proizvajalce jedrskih komponent. Načrt za raziskovanje gradnje novih jedrskih reaktorjev je preobrat v vladni politiki po krizi v Fukušimi.
Ste se kdaj vprašali, kaj sploh so radioaktivni odpadki in koliko jih pravzaprav proizvedemo v Sloveniji na letni ravni? Mi smo se!
Na borzi z električno energijo so se dnevne (spot) cene elektrike v zadnjem letu povišale za več kot 300 %. Evropska unija nima dovolj proizvodnih zmogljivosti, suša je, hkrati pa še varčujemo s plinom. To je vplivalo tudi na ceno za Slovenijo. V enem letu je povprečna cena poskočila s 93 EUR/MWh na 380 EUR/MWh.