Kaj se dogaja doma in v tujini na področju jedrske tehnologije, jedrske energije in kako blizu smo brezogljični jedrski prihodnosti?
Drugi blok jedrske elektrarne v Ostrovcu (Belorusija) bo v državno elektroenergetsko omrežje priključen predvidoma aprila letos.
Kaj bi bilo, če bi vsem nemškim lahkovodnim reaktorjem (LWR) druge generacije in zahodne zasnove dovolili polnih 60 let delovanja? Če izvzamemo 5 ruskih reaktorjev, ki so bili zgrajeni v Vzhodni Nemčiji in zaprti do leta 1990, bi danes v Nemčiji delovalo 20 reaktorjev. Poglejmo, kaj bi to pomenilo.
Za tematsko zabavo, za med vožnjo ali za krajšanje časa. Pripravili smo glasbeni seznam, ki navdihuje, ozavešča ali pa nas spomni, da električna energija ni samoumevna. Prisluhnite in uživajte!
2. decembra 1942 je znanstvenikom pod vodstvom Enrica Fermija uspelo izvesti prvo nadzorovano verižno reakcijo cepitve atomskih jeder. Tako je človek prvič izdelal jedrski reaktor in v njem umetno izvedel proces, ki je do takrat potekal le v naravi. Ta dogodek je bil povod za številne miroljubne uporabe jedrske energije in danes po svetu deluje več kot 440 raziskovalnih reaktorjev.
»Hkrati s priznanjem, da je jedrska energija čista oziroma zelena energija, je kanadska vlada uvedla davčno olajšavo za vse naložbe v jedrske objekte. To je velik korak naprej za industrijo in odlična novica za naše podnebje in gospodarstvo. To v kanadskem jedrskem združenju (CANSIA) trdimo že leta: da je jedrska energija čista energija in mora biti ključni del kanadske strategije za ohranjanje energetske varnosti ob zmanjševanju emisij na poti do neto ničle ogljičnega odtisa,« je ob odločitvi kanadske vlade dejal John Gorman, predsednik in izvršni direktor Kanadskega jedrskega združenja (CNA).
V »projektu stoletja« bodo Švicarji izrabljeno jedrsko gorivo predvidoma zakopali globoko pod zemljo v zapuščeni rudnik gline. Švicarske oblasti so izbrale lokacijo v severni Švici nedaleč od nemške meje za globoko geološko skladišče radioaktivnih odpadkov.